Unicef ugotavlja, da je bil v preteklih desetih letih pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja dosežen velik napredek, vendar pa ta ni enakomerno porazdeljen, zato bo v naslednjih petih letih potrebno storiti še veliko.
Kot opozarjajo v Unicefu, se za doseženim napredkom skrivajo pomembne neenakosti. Revščina, spol in geografski položaj še vedno močno vplivajo na otrokove možnosti za preživetje in razvoj. Močno vplivajo na to, ali je otrok ob rojstvu registriran, ali preživi prvo leto življenja, ali ima dostop do osnovne zdravstvene nege in ali obiskuje šolo.
Unicef ob tem opozarja, da so najbolj ranljivi otroci pogosto najmanj opazni. Sirote, otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo v najrevnejših soseskah ali otroci etničnih in staroselskih manjšin, otroci, ki so prisiljeni v delo, preprodajo in druge oblike izkoriščanja, so najverjetneje najbolj izločeni in tveganje za izgubo pravic do zaščite, svobode in identitete je pri njih največje.
"Z nadaljevanjem uporabe strategij, ki so bile sprejete do sedaj v globalnem prizadevanju za dosego razvojnih ciljev tisočletja, tvegamo, da bodo milijoni otrok v najbolj ranljivem in obrobnem položaju ostali pozabljeni," poudarjajo v Unicefu.
Unicef navaja, da so otroci iz najrevnejših 20 odstotkov gospodinjstev v državah v razvoju več kot dvakrat bolj izpostavljeni smrti pred petim letom starosti kot otroci iz najbogatejših 20 odstotkov gospodinjstev. Otroci iz najrevnejše petine njihovih skupnosti pa imajo več kot dvakrat večje možnosti, da bodo podhranjeni in veliko večjo možnost, da se bodo soočali z ovirano rastjo kot otroci iz najbogatejše petine.
Kljub napredku v smeri doseganja enakosti med spoloma v osnovnošolskem izobraževanju so zlasti pri sekundarnem izobraževanju deklice in mlade ženske v regijah v razvoju še vedno v veliko slabšem položaju pri dostopu do izobraževanja, navaja Unicef. Dodaja, da se dekleta z omejenim dostopom do izobrazbe pogosteje poročajo pred osemnajstim letom in se manj zavedajo možnih zaščit pred virusom HIV in aidsom.
Unicef še opozarja, da geografska osamitev ohranja revščino in ovira dostop do nujnih storitev. Vsi ključni indikatorji, povezani s preživetjem otrok, zdravstveno nego in izobrazbo, kažejo na boljši dostop pri prebivalcih urbanih območij v nasprotju s podeželskim. Izmed 884 milijonov ljudi, ki nimajo dostopa do izboljšanih virov čiste pitne vode, jih kar 84 odstotkov živi na podeželju, ugotavlja Unicef.
