„To dokazuje, da kadilci lahko nadzirajo svojo potrebo, samo nekdo jim mora povedati, kako,“ je dejala vodja raziskave Hedy Kober, asistenka za psihiatrijo na univerzi Yale.
Veliko programov za odvajanje uporablja vedenjsko in kognitivno terapijo, ki je osredotočena na premagovanje čustev in logično razmišljanje o dolgoročnih posledicah, če bi se ponovno „vdali“ svoji razvadi. Čeprav je kognitivna in vedenjska terapija pogosto uspešna pri odvjanju od kajenja, raziskovalci do sedaj niso vedeli, kateri centri v možganih so povezani z obvladovanjem „potrebe po cigareti“.
Da bi raziskovalci potrdili, kako pomembni so ti centri v možganih pri obvadovanju „potrebe po cigareti“, so kadilcem priporočili, naj pri opazovanju fotografij „svoje droge“ razmišljajo o dolgoročnih negativnih posledicah, če bi se ponovno vdali svoji razvadi.
Rezultati so pokazali, da so imeli kadilci večjo potrebo po cigareti kot hrani, vendar so obe potrebi uspeli za tretjino zmanjšati. Raziskovalci so opazili povečano delovanje v prefrontalnem korteksu, v amigdali pa zmanjšano. „Opazili smo, da obstaja „obvoz“,“ je dejal psiholog Kevin Ochsner. „Čelni reženj se „aktivira“, striatum pa se „ugasne“ in potreba izgine,“ je še dodal.
Ochsner je še razložil, da imajo kadilci težave s prenehanjem kajenja zaradi tega, ker niso dovolj motivirani ali ker se tega niso lotili na pravi način.
