Vrednost investicije ocenjujejo na 1,2 milijona evrov, pri čemer bo ministrstvo prispevalo 300.000 evrov, preostali del pa naj bi se financiral s krediti in donacijami. Po besedah Korošca so z dobrodelno akcijo doslej zbrali okoli 35.000 evrov. Program bodo začeli izvajati predvidoma oktobra.

Marušič osebno sicer ni naklonjen zbiranju sredstev za zdravstvo s pomočjo donacij, saj je mnenja, da je treba postaviti jasne usmeritve razvoja zdravstvenega sistema in takšne nakupe izvajati sistematično. Dodal je, da so se takšni nakupi že nekajkrat izkazali kot negospodarni, vsekakor pa murskosoboška bolnišnica magnetno resonanco nujno potrebuje, saj "si težko predstavljam regionalno bolnišnico brez takšnih aparatur".

Minister je pred Mursko Soboto v torek obiskal že bolnišnice v Slovenj Gradcu, Vojniku in na Ptuju, njegovi obiski pa so namenjeni neposredni izmenjavi mnenj z vodstvi zavodov, zdravniki in drugim zdravniškim osebjem. "Želim slišati, kako zaznavajo krizo, ki se čuti tudi na področju zdravstva," je danes pojasnil.

Po njegovih besedah seznam želja v murskosoboški bolnišnici ni dolg. "Večino težav bomo lahko hitro rešili, predvsem z odpravo ovir v glavah," je dejal. Bolnišnica je prejela kohezijska sredstva za energetsko sanacijo in je med kandidatkami za sredstva za urgentne centre, uspela pa je tudi rešiti enega svojih največjih problemov in zaposliti potreben strokovni kader, kar je po ocenah Marušiča dokaz, da se zaveda nujnosti ohranjanja določenih standardov. "Verjamem v investicije v znanje, ne stavbe," je ponovil svojo znano misel in med možnimi rešitvami za pomanjkanje kadra navedel aktivnejše vključevanje specializantov v delo na primarni ravni in prenos določenih pristojnosti na medicinske sestre.

Tudi direktor Korošec je obisk označil za zelo pozitivnega in potrdil, da se vsi zaposleni v zdravstvu vedno bolj zavedajo težav v zdravstvu in glavnega načela, da je treba v prvi vrsti upoštevati dobrobit bolnikov. Tudi septembra, ko so zdravniki napovedali, da ne bodo več delali preko polnega delovnega časa, pričakuje, da se bodo težave rešile s pogajanji in da ne bi prišli do te točke, "ko bi stali na dveh različnih, zelo udarnih bregovih, kar ne bi koristilo nikomur".

Podobno meni Marušič, ki še vedno upa na rešitev s pogovori s stroko, s pomočjo katerih bi vzpostavili mrežo dežurnih mest, jih standardizirali in temu ustrezno plačevali.