Katarina Bitenc in dr. Jožica Šelb Šemrl z IVZ sicer pravita, da zaradi poletne vročine v Sloveniji še niso zabeležili smrtnih žrtev, zaradi vročinske/sončne kapi, vročinske omedlevice in izčrpanosti pa so bili leta 2008 v bolnišnico sprejeti tri bolniki. To ne pomeni, da ima samo toliko ljudi težave zaradi vročine, saj mnogi denimo zaradi vročinske izčrpanosti ne poiščejo zdravniške pomoči, temveč raje počivajo doma. Bitenčeva in Šelb-Šemrlova opozarjata, da starejši ljudje, ljudje z boleznimi dihal, diabetesom, srčnožilnimi boleznimi, boleznimi sečil in z nekaterimi nevrološkimi obolenji nosijo večje tveganje za smrt v vročini, saj so te bolezni vzroki dodatnih smrti v obdobju vročinskih valov.
Naj omenimo, visoke temperature poleg vročinske kapi, omedlevice in izčrpanosti lahko povzročijo še druga neprijetna vročinska stanja, in sicer kožne izpuščaje, utrujenost in vročinske krče. Ljudje imajo zaradi vročine več težav, ko so obdobja z visokimi temperaturami daljša in če je temperatura zraka visoka tudi ponoči, pravi Ana Hojs z IVZ.
Vsaj dva litra vode na dan
Preventivni ukrepi proti vročinskim obolenji so odvisni od posameznika, športniki oziroma osebe, ki opravljajo naporne fizične aktivnosti na prostem, morajo na primer dnevno spiti veliko več tekočine, kot tisti, ki so v času vročine manj obremenjeni.
A Hojsova navaja nekaj splošnih preventivnih ukrepov, ki se jih lahko držijo vsi ljudje. In sicer Hojsova svetuje, naj ljudje v času vročine zaužijejo vsaj dva litra brezalkoholne tekočine (najbolje vode). Mogoče še napotek, kako lahko prepoznate, da ste zaužili premalo tekočine: če ste žejni in greste redko na vodo, urin pa je temnejši, je to znak, da morate zaužiti še kakšen kozarček vode. Alkohol, pijače s kofeinom ali z veliko količino sladkorja niso priporočljive, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa, pravi Hojsova in dodaja, naj se ljudje izogibajo zelo hladnim pijačam, ker tudi te lahko povzročajo nevšečnosti, kot so želodčni krči.
Kar se tiče hrane, Hojsova priporoča lahko hrano, hkrati pa opozarja na previdnost pri kakovosti hrane. V vročini se ta namreč hitreje pokvari, zato tudi obstaja večja verjetnost zastrupitve s hrano. Posebno pozornost je treba nameniti predvsem mesnim izdelkom in izdelkom, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine.
Čim manj zunanjih fizičnih aktivnosti
Hojsova pravi, da se je v času velike vročine najbolje zadrževati v zaprtih, hladnih in dobro prezračenih prostorih. Ljudem, ki doma nimajo klimatske naprave, svetuje, naj se za nekaj časa odpravijo v knjižnico ali nakupovalni center, saj bo to dobro delo vzdrževanju normalne telesne temperature v času vročine. Telo lahko nekoliko ohladite tudi s hladno prho ali kopeljo.
Prav tako priporoča čim manj zunanjih fizičnih aktivnosti, ki naj bodo omejene na jutranje ali večerne ure. K boljšemu počutju v vročih dneh bodo po besedah Hojsove pripomogla lahka in ohlapna oblačila svetlejših barv, sončna očala in pokrivalo za glavo. Na IVZ pa posebno opozarjajo, da nikoli ne sme biti nihče zaprt v parkiranem avtomobilu. Vozilo se namreč hitro pregreje in zaradi pomanjkanja svežega zraka se lahko hitreje pojavijo vročinska stanja, ki se stopnjujejo in lahko v končni fazi ogrozijo tudi človekovo življenje.
