Poslanka stranke Zares Cveta Zalokar Oražem je v uvodu okrogle mize v Ljubljani poudarila, da je ustanovitev samostojne institucije za varno hrano opredeljena v koalicijski pogodbi sedanje vlade, kljub temu pa je bilo za to področje le malo zanimanja. Pobudniki projekta v preteklih letih zanj niso uspeli angažirati ministrstva za zdravje, medtem ko so bili na kmetijskem ministrstvu bolj zainteresirani, a so želeli zase zadržati večino pristojnosti, je pojasnila.

Kot je poudarila Zalokar Oražmova, se v Zaresu zavzemajo za vzpostavitev krovne institucije, na katero bo vsak lahko neposredno naslovil vprašanja v zvezi z zagotavljanjem varnosti hrane. Ljudi in strokovnosti imamo v Sloveniji dovolj, je menila poslanka, najti pa moramo pravo organizacijsko obliko, ki bi povezala do sedaj razdrobljeno področje. Izpostavila je, da mora biti v izhodišče razprave postavljen potrošnik, ter predlagala ustanovitev strokovne medresorske skupine, ki bi pripravila izhodišča za ustanovitev agencije.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je menil, da je prehranska varnost ena od pomembnih prioritet vsake države. Poudaril je, da si tudi na kmetijskem ministrstvu želijo spremembe sedanjega stanja razdrobljenosti, saj imajo celo različne inšpekcije včasih različna mnenja. Proizvajalec hrane zato ne ve, kaj je prav in kako naj ravna, je izpostavil.

"V Sloveniji varnost v prehranski verigi trenutno ni ogrožena, po mojem mnenju je celo nad evropskim povprečjem," je poudaril Židan. Sedanji sistem pa ni učinkovit, ker je v njem preveč dejavnikov. Minister je sicer izpostavil, da se sam namensko izogiba imenu institucije, saj mu ni pomembno, kakšna bo. Mora pa ta institucija združiti funkcijo ocene tveganja na administrativnem področju, funkcijo normativne ureditve obvladovanja tveganj, nadzorno funkcijo ter funkcijo komunikacije, ki je bila v Sloveniji po njegovem mnenju precej zanemarjena.

Židan je izpostavil še, da imajo evropske države to področje zelo različno urejeno. Povedal je, da na ministrstvu že imajo rezultate več študij različnih izvajalcev ter da deluje procesna projektna skupina, v katero je vključen tudi strokovni kader z ministrstva za zdravje. Ta bo pripravila strokovna izhodišča reorganizacije, ki bodo nato šla v javno razpravo.

Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, ki se je okrogle mize udeležila namesto zadržanega zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča, je izpostavila, da je varna hrana ena od stebrov prehranske politike. Izpostavila je, da si tudi zdravstvenem ministrstvu želijo racionalizacije na inšpekcijski ravni, posebej pa je za njih pomembna ocena tveganja in njena neodvisnost.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pa je izpostavila, da je zveza že leta 2003 zahtevala ustanovitev neodvisne agencije za varno hrano, na njihovo pobudo pa z vladne strani ni bilo odgovora. Prav tako potrošniki do sedaj niso bili ustrezno vključeni v razprave na tem področju, je menila. Kutinova je izpostavila še, da do sedaj na prvem mestu niso bili potrošniki, ampak prehranska industrija.

Po predstavitvah mnenj govornikov se je razvila razprava, v kateri so se številni strokovnjaki večinoma strinjali s potrebo reorganizacije sistema zagotavljanja varne hrane. Največ so se dotikali teme pomena neodvisnih in domačih laboratorijev ter znanja, ki je zbrano v njih. Zagotovo pa bo razprava še bolj živahna, ko bodo pripravljena strokovna izhodišča za ustanovitev agencije.