Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev je "Mlada kri za svet". Bistvo tega svetovnega dneva je, da se zahvalimo tistim posameznikom, ki dajejo kri po svoji volji, brez kakršne koli nagrade, razen osebnega občutka zadovoljstva, da nekomu rešujejo življenje ali vračajo zdravje, piše v poslanici Rdečega križa Slovenije (RKS).

Milijoni ljudi po svetu dolgujejo svoja življenja posameznikom, ki so darovali svojo kri. Kljub temu pa velika večina svetovnega prebivalstva nima dostopa do varne krvi. Na svojevrstno protislovje kaže podatek, da je letno darovanih več kot 80 milijonov enot krvi in le 38 odstotkov je zbranih v državah v razvoju, v katerih sicer živi 82 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Poleg tega v mnogih državah temelji preskrba s krvjo na dajanju krvi svojcev oz. prijateljev bolnikov, ki za svoje zdravljenje potrebujejo kri. V nekaterih državah pa je krvodajalstvo še vedno plačano. Izkušnje z vsega sveta nazorno kažejo, da je prostovoljno, neplačano krvodajalstvo temelj varne preskrbe s krvjo. Le takšno krvodajalstvo zagotavlja najmanjšo verjetnost prenosa morebitnih življenjsko nevarnih okužb.

Velike zasluge za razvoj krvodajalstva ima avstrijski zdravnik, patolog in imunolog Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0) in leta 1930 za odkritje sistema krvnih skupin prejel Nobelovo nagrado za medicino. Pri tem je sodeloval Slovenec, Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani in prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B. Karl Landsteiner je bil rojen sicer 14. junija 1868 na Dunaju.

Svetovni dan krvodajalcev podpirajo tri glavne organizacije, ki so dejavne pri prostovoljnem in neplačanem krvodajalstvu: Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij in Mednarodno transfuzijsko združenje, ter Svetovna zdravstvena organizacija. Te organizacije predstavljajo 192 držav članic, 181 društev RK in Rdečega polmeseca, 50 nacionalnih prostovoljnih krvodajalskih organizacij in vse, ki delajo na področju transfuzijske medicine po vsem svetu.

Tudi v Sloveniji se priključujemo svetovnemu praznovanju dneva krvodajalcev, ki ga pričenjamo s svojim nacionalnim praznikom 4. junijem - dnevom krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi.

Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan krvodajalstva je priložnost za zahvalo vsem krvodajalcem, ki so temelj preskrbe z varno krvjo, za vse bolnike, ki potrebujejo transfuzijo krvi.