Zavedanje o tem dejstvu postaja vse močnejše, udeležencev rekreativno-športnih prireditev je čedalje več, kljub vsemu pa so ugotovitve raziskave Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pokazale, da je kar 33 odstotkov anketiranih (sodelovalo je 1100 odraslih prebivalcev celjske regije) telesno aktivnih manj kot enkrat na tedenali sploh niso aktivni.
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki so jo opravili v letu 2008, je sicer pokazala visoko ozaveščenost, vendarle pa so še vedno skrb zbujajoča dejstva, da kar 74 odstotkov ljudi na delovnem mestu večino časa sedi, 66 odstotkov jih stoji, 99 odstotkov pa jih sedi za krmilom avtomobila vsaj eno uro vsaj dan v tednu. Ob tem je treba še povedati, da pred televizijskimi zasloni dve uri na dan preživi 41 odstotkov anketirancev, eno uro 38 odstotkov, tri ure 15 odstotkov, so pa tudi taki, teh je skoraj sedem odstotkov, ki pred televizijo ždijo po štiri ali celo več ur na dan. Dober podatek je, da je med anketiranimi kar 42 odstotkov takih, ki so v zadnjem času povečali število ur rekreativnega gibanja v prostem času. V poročilu, ki ga je pripravila Nuša Konec Juričič iz ZZV Celje, je še razvidno, da vsaj enkrat na teden hodi 91 odstotkov anketiranih.
K ozaveščanju pripomorejo tudi dobri zgledi in prireditve, kot je rekreativni projekt Tek za zdravje, ki spodbuja gibanje vseh generacij.
Tisoč življenj, tisoč načinov gibanja
Vsi si želimo živeti dolgo in kakovostno, na kar pa poleg genov in okolja pomembno vpliva tudi naš življenjski slog. Vpliva na razvoj številnih bolezni, s katerimi se zdravniki redno srečujejo v ambulantah. V dobršni meri bi lahko preprečili izdajo mnogih receptov za zdravila s spremembo. "Redna in zmerna telesna dejavnost krepi mišice in kosti, izboljšuje telesno ter duševno počutje ljudi, izboljša samozavest," poudarja družinska zdravnica Jana Govc Eržen, zunanja strokovna sodelavka ZZV Celje. Podatki iz raziskav o gibanju odraslih pa so po njenem mnenju skrb zbujajoči. Za celjsko regijo je bilo po podatkih, pridobljenih iz preventivnih pregledov, več kot 28.500 odraslih v obdobju od leta 2002 do 2009 ugotovljeno, da je skoraj polovica odraslih telesno aktivna le enkrat na teden ali nikoli. "Postanimo telesno aktivni vsaj trideset minut vsak dan, tako da se narahlo zadihamo in prepotimo. Najbolj primerne dejavnosti so hitra hoja, kolesarjenje, plavanje, ples in delo na vrtu. Med telesno aktivnostjo srce bije hitreje kot običajno, ne sme pa divjati. Dihanje je globlje in hitrejše, ne sme pa biti nenadzorovano. Ne smemo se zadihati do takšne stopnje, da nismo sposobni spregovoriti," poudarja Erženova.
Za spremembe ni nikoli prepozno
Telesna nedejavnost povzroča nastanek mnogih bolezni, ki bi jih lahko preprečili z malo časa in dobre volje. S telesno aktivnostjo lahko začnemo v vsakem starostnem obdobju, pomembna je le vrsta športa ali aktivnosti, ki jih prilagajamo starosti. Vsak začetek je težak, zato naj bo zmeren in postopen. Kmalu bomo začutili pozitivne spremembe v svojem počutju. Redna telesna dejavnost predstavlja varovalni dejavnik za zdravje, saj ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Varovalni učinek je značilen za vse starostne skupine. Raziskave kažejo na to, da redna telesna dejavnost varuje pred boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa 2, osteoporozo, depresijo ter nekaterimi vrstami raka (rak dojke, debelega črevesa, prostate, pljuč).
Tek za zdravje
Projekt Tek za zdravje bo že drugič izpeljalo Športno društvo Celja, prireditve pa bodo od maja do septembra. Osrednji dogodek bo v Celju med 4. in 6. junijem. "Prireditev bo imela tekmovalni in rekreativni del, tako da bo v izziv tako športnikom kot rekreativcem," je pojasnil Nino Cokan, idejni vodja projekta in predsednik ŠD Celjan. Sicer pa bodo športni konci tedna 15. maja v Laškem, 22. maja v Kopru, v Zrečah, Ljubljani in Izoli pa v juliju, avgustu in septembru. K aktivnosti je pozval tudi Danijel Pavlinec, vrhunski športnik, dobitnik 21 medalj na paraolimpijskih igrah: "Kljub prirojeni telesni okvari roke in noge sem v športu dosegel vrhunske rezultate. Skozi naporne treninge, vsakodnevno garanje in tekmovanja v 18 letih športne kariere sta me poganjali predvsem neuničljiva volja in železna samodisciplina. Uresničil sem svoje sanje kot plavalec. S športom se ukvarjam le še rekreativno, a z navdušenjem in optimizmom," je dejal Danijel Pavlinec in dodal, da za rekreacijo nikoli ni prepozno, najbolje pa je začeti že danes.
