Iz naslova prispevkov je na zavodu mesečno pet milijonov evrov manj prihodkov kot odhodkov, je v izjavi za medije dejal Fakin. Ker se gospodarska kriza poglablja, so zato tudi prilivi manjši, pojasnjuje. Prav tako pa so se po njegovih navedbah v prvih dveh mesecih tega leta povečali odhodki za bolniški stalež.

Kljub že sprejetim varčevalnim ukrepom na skupščini, ki bodo uveljavljeni v letošnjih pogodbah, bo zavod konec leta po trenutnih projekcijah "še dodatno pod vodo", pravi Fakin.

Na vprašanje, kakšni so možni ukrepi, je odgovoril, da je zavod z letošnjim dogovorom v zdravstvu in z aneksom, ki se pripravlja, ukrepe do izvajalcev praktično izčrpal. Po njegovem mnenju izvajalci niso več sposobni kompenzirati te izgube. Prihodnje leto pa bo, kot opozarja Fakin, zdravstveno blagajno za okoli 80 milijonov evrov obremenil tudi dvig plač v zdravstvu oziroma četrta četrtina odprave plačnih nesorazmerij.

Ker predvidena izguba v letošnjem letu znaša med 100 in 125 milijonov evrov, bi to v prihodnjem letu pomenilo okoli 200 milijonov evrov primanjkljaja. Ob tem pa že dve leti zavirajo ves razvoj, poudarja Fakin.

Za bolnike to v tem trenutku po njegovih zagotovilih ne pomeni nič, obseg storitev ostaja isti, so pa lahko v sistemu likvidnostne motnje, kar pomeni, da sistem ne bo več gladko deloval.

Ob tem je Fakin tudi zanikal navedbe časnika Dnevnik, da bodo plače v zdravstvu aprila zamujale. Zavod s tem nima nič, saj na zavodu izplačujemo avanse zdravstvenim organizacijam, izplačilo plač pa je v rokah zdravstvenih organizacij, je dejal Fakin.

Kot je pojasnil direktor področja za finance in računovodstvo na zavodu Janko Štok, vsak mesec izplačajo eno dvanajstino avansov, določenih v pogodbi. Polovico zneska izplačajo do 10. v mesecu, 30 odstotkov do 20. v mesecu, preostanek pa do konca meseca. Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da 10. aprila tega avansa ne bodo izplačali, je Štok odgovoril, da o tem še ne razmišljajo, ker zaenkrat likvidnostna sredstva še imajo. Sicer pa se bodo, kot pravi, lahko likvidnostno zadolževali pri zakladnici.

Fakin je ob tem spomnil, da je skupščina zavoda sprejela sklep, da se zavod ne zadolžuje, ker bi to pomenilo dodatno obremenitev. Sicer pa so na zavodu predvidevali, da se bo poslovanje začelo slabšati šele po poletju, zato Fakina skrbi, ker se je to začelo že v začetku leta.

Možnosti, da do tako velike izgube ne pride, so v rokah politike, je prepričan Fakin. Izvajalci po njegovih navedbah nimajo več rezerv, zato je treba začeti s sistemskimi ukrepi, kot so povišanje prispevnih osnov, vprašanje stopnje obdavčitve DDV v zdravstvu in prispevna osnova.

Zavod ima po njegovem prepričanju tu zvezane roke. O rešitvah se bodo morale, kot pravi, dogovoriti tri interese skupine, med katerimi ni zavoda. To so izvajalci zdravstvenih storitev, politika in bolniki.

Zdravstvo lahko po Fakinovem mnenju sesuje cela vrsta napačnih odločitev, kot so dogovor o kolektivnih pogodbah, politika plač v zdravstvu, nezagotavljanje učinkovitih mehanizmov upravljanja v zdravstvu, usposobljenost in kakovost menedžmenta, mečkanje z odločitvijo, da se ljudi plača po učinkovitosti, ter slabo strateško načrtovanje v zdravstvu.

Podrobneje bodo projekcijo finančnega stanja zavoda za zdravstveno zavarovanje predstavili v začetku aprila.