Takrat se je moralo človeško telo na novo prilagoditi na pšenico, vprašanje pa je, ali so ljudje že takrat imeli encim, ki je razgrajeval gluten - pšenični protein. Zato ni čudno, da so danes nekateri ljudje preobčutljivi na gluten in se pri njih razvije bolezen celiakija, pravi Dolinšek.

Za to boleznijo boleha en odstotek prebivalstva, nadaljuje Dolinšek, pojavi se lahko kadar koli v življenju in kaže se prek različnih simptomov. Zdravniki za zdaj še niso odkrili, kaj se zgodi v človeškem telesu, da določene osebe kar naenkrat ne morejo več prenesti glutena. Dejstvo pa je, dodaja Dolinšek, da je bolezen gensko pogojena, saj se v družinah, kjer je en bolnik, po navadi najde še kakšen.

To dokazuje tudi predsednik društva za celiakijo Robert Letnar. Neprenašanje glutena so zdravniki najprej odkrili pri njegovem sinu. Ker so vedeli, da na to bolezen vplivajo geni, sta se Letnar in njegova žena odločila, da se tudi sama testirata. Izkazalo se je, da imata v njihovi družini celiakijo oče in sin. Toda njuna bolezen se precej razlikuje, saj je Letnar precej manj občutljiv na gluten kakor njegov sin. Ta je namreč občutljiv na že zelo majhne količine, medtem ko njegov oče lahko zaužije nekoliko več glutena, a vseeno nima težav z bolečinami v trebuhu, z drisko, napetim trebuhom in drugimi simptomi, kot so bruhanje, slabokrvnost, spremembe razpoloženja...

To je dosmrtna bolezen

Dolinšek je vendarle prepričan, da je bolje, da so bolniki s celiakijo občutljivejši na gluten, saj se potem zelo resno držijo primerne diete. Opozarja namreč, da nekateri, do glutena strpnejši bolniki, posegajo tudi po hrani, ki vsebuje gluten. A s tem si dolgoročno škodijo, dodaja predstojnik klinike za pediatrijo, saj se zaradi neupoštevanja primerne diete lahko v prihodnosti soočajo s problemi s ščitnico, osteoporozo in tudi rakom črevesja. "To je dosmrtna bolezen," razlaga Dolinšek, a je njeno zdravljenje po eni strani precej preprosto. Bolniki se namreč morajo izogibati vse hrane, ki vsebuje gluten.

Brezglutenski izdelki niso poceni

A po drugi strani takšen način prehranjevanja ni lahak, opozarja klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa, saj se morajo bolniki odreči njim ljubi hrani. Ne smejo uživati kruha, ki je narejen iz katerega koli žita, ker vedno obstaja možnost, da je bila njim neškodljiva moka (denimo ajdova) pri mletju v mlinih "kontaminirana" s pšenično moko. Odpovedati se morajo tudi vsem pekarskim izdelkom in različnim pecivom, ki po besedah Brede Kojc, podpredsednice društva za celiakijo, bolnikom vzbujajo največje skomine, saj je vonj po sveže pečenem kruhu ali pecivu zelo zapeljiv. Tudi Letnar se strinja, da so omamni vonji iz pekarn za bolnike s celiakijo velika preizkušnja, sploh če je bolnik otrok. A pravi, da je pri njih doma zato toliko večje veselje, ko se sami spravijo peči kruh in peciva iz brezglutenske moke. Tudi sicer je danes na slovenskem trgu že kar nekaj brezglutenskih izdelkov, ki se po okusu ne razlikujejo od običajne hrane. A ker je večina izdelkov precej draga, morajo družine z celiakijskim bolnikom globoko seči v žep, da jim zagotovijo zdravo hrano. Košarica osnovnih izdelkov brez glutena (kruh, peciva, testenine in podobno) na mesec stane kar 150 evrov, medtem ko za enako košarico, pri čemer nam ni treba paziti na prisotnost glutena, plačamo le 35 evrov.

Ker nekatere paštete, salame, jogurti, mlečni in mesni izdelki vsebujejo dodatke, med katerimi je večkrat prisoten škrob, so osebe s celiakijo prikrajšane tudi za te dobrote. Pri kupovanju tega morajo biti vedno pazljivi, razlaga Letnar, zato v trgovini takšne bolnike lahko prepoznamo že na oko. In sicer bodo to po večini ljudje, ki bodo stali pred polico in podrobno brali deklaracije, se pošali predsednik društva za celiakijo.