Problem lokalnih interesov
Nova zdravstvena zakonodaja, ki čaka na parlamentarno obravnavo, je sicer predvidela večjo specializacijo bolnišnic, kar pomeni, da v vseh bolnišnicah ne bi opravljali vseh posegov. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije Samo Fakin je spomnil, da so zaradi napovedanih sprememb takoj protestirali v Brežicah, kjer deluje ena manjših slovenskih bolnišnic. "Vedno trčimo v osebne interese," ugotavlja Fakin. "Ko poskušaš nekaj spremeniti, dobiš proti sebi lokalno skupnost," se je strinjal generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar, ki ocenjuje, da Slovenija v resnici ne potrebuje dveh ginekološko-porodniških oddelkov na Gorenjskem, vendar, kot pravi, to še ne pomeni, da ju bodo ukinili.
Strokovni direktor ginekološke klinike ljubljanskega UKC Adolf Lukanovič je ob tem spomnil, da se na njihovi kliniki rodi kar 30 odstotkov novorojencev v Sloveniji, delujejo pa tudi oddelki, ki opravijo le odstotek do dva slovenskih porodov. Medtem ko imajo na ljubljanski ginekološki kliniki po Lukanovičevih besedah osem do devet carskih rezov v enem samem dnevu, se zaposleni na najmanjših oddelkih s carskim rezom srečajo zelo redko, zaradi česar se pojavlja tudi vprašanje o njihovih kirurških veščinah. Da je najbližja bolnišnica morda najudobnejša, ne pa nujno najvarnejša možnost, se je strinjala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Spomnila je, da v Sloveniji še precej manjka do tega, da bi bolnik postal partner v zdravljenju.
Potreben je neodvisen nadzor
Zaradi dogajanja okoli primera pokojnega dečka Bora Nekrepa v zadnjih tednih poudarjajo varnost bolnikov in obravnavo napak v zdravstvu. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je namreč odločila, da bo mariborska zdravnica Zlatka Kanič namesto štirimesečnega odvzema licence deležna le javnega opomina, na ministrstvu za zdravje pa so po srečanju z močno razočaranimi Nekrepovimi napovedali, da bodo vztrajali pri zakonodajnih spremembah na področju nadzora.
Janez Remškar pravi, da je slovensko zdravstvo "precej na začetku, kar se tiče varnosti". Strinja se sicer, da v njem delajo vrhunski posamezniki in da ima institucije, ki so "v špici", a težava je, da se ne razpravlja o tistih, ki ne delajo dovolj kakovostno. Nad takšnimi po njegovem niti ni pravega pregleda.
Napovedal je, da se slovenskemu zdravstvu v prihodnje obeta bolj sistematično merjenje kakovosti, za to področje pa naj bi skrbela agencija z neodvisnimi strokovnjaki (predvideva jo predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti). Ta agencija bo skrbela tudi za nadzor. Po Remškarjevih besedah bo imela Zdravniška zbornica Slovenije še vedno pomembno vlogo pri pripravi smernic ravnanja in strokovnem nadzoru, vendar mora širši nadzor v zdravstvu preiti na neodvisno raven: "Ne more biti več tako, da bodo zdravniki nadzorovali sami sebe."
Razširiti nameravajo nabor kazalnikov, ki govorijo o kakovosti dela v posameznem zdravstvenem zavodu. Med takšnimi kazalniki so lahko na primer nepričakovane smrti, je pojasnil Remškar, rezultati pa bodo javno objavljeni. Dorjan Marušič z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodal, da bo treba kazalnike tudi standardizirati. Sporočanje teh podatkov ne bo obvezno, pogovarjajo pa se o možnosti, da bi bila finančna stimulacija izvajalca odvisna od spremljanja kazalnikov kakovosti. "Za ljubljanski UKC, ki ima proračun okoli 600 milijonov evrov na leto, bi to pomenilo osem milijonov evrov," je ponazoril Marušič.
Vzpostaviti želijo tudi sistem poročanja o neželenih dogodkih pri zdravljenju. Remškar je poudaril, da gre pri vseh teh spremembah za proces, ki se mu nekateri tudi upirajo. "V Sloveniji smo zdravniki šolani tako, da razmišljamo kot perfekcionisti, napak pa nismo sposobni priznati. Po drugi strani je, kadar gre kaj narobe, neprimeren tudi odziv okolja," je še dodal.
