Nobeno zdravilo ni brez neželenih učinkov
Zdravila sicer pomembno prispevajo k uspešnemu zdravljenju bolezni in lajšanju simptomov, vendar imajo tudi neželene učinke. "Nobeno zdravilo ni brez neželenih stranskih učinkov. Pri nekaterih se pojavijo v zelo blagih oblikah, pri nekaterih sploh ne, pri drugih so nezaželeni učinki veliko hujši. Nemogoče je vnaprej oceniti, kateri bolnik bo občutil neželene učinke in kako intenzivni bodo. Zato je izjemno pomembno, da so bolniki seznanjeni in znajo prepoznati zgodnje znake tudi slabih učinkov zdravil, saj si tako lahko, brez patetike, rešijo življenje," opozarja Martin Možina. Neželeni učinki se lahko pojavijo že ob jemanju enega zdravila, če jih človek uživa več hkrati, pa je ta možnost še veliko večja. Možina pojasni, da v kontroliranih kliničnih raziskavah obravnavajo običajno hkratno jemanje dveh zdravil, v nekaterih primerih treh. Hkratnega uživanja več zdravil pa kontrolirane klinične raziskave ne zajamejo.
Neželeni učinki zdravil so različni, a se najpogosteje kažejo kot alergijske reakcije ne samo v obliki kožnih izpuščajev, temveč tudi kot astmatični napad ali celo anafilaktični šoki s smrtnim izidom. Tudi okvare kostnega mozga s sekundarnimi infekcijami in posledičnimi sepsami se končajo s smrtjo. Nekatere kombinacije zdravil povzročajo motnje srčnega ritma, epileptične napade, pogoste pa so tudi krvavitve iz prebavil. "V ZDA in Veliki Britaniji so krvavitve iz prebavil najpogostejši vzrok za sprejeme v bolnišnice predvsem zaradi zdravil, ki jih jemljejo zaradi zmanjšanja pojava srčnega infarkta," navaja Možina, ki pove, da je med "krivci" zelo pogosto oblika aspirina v kombinaciji z drugimi zdravili, ki se uporabljajo za zmanjševanje zapletov pri strjevanju krvi. Statistika kaže, da največ zapletov povzročijo prav zdravila proti bolečinam (tudi nesteroidni revmatiki), ki jih poleg težav z želodcem in krvavitvam povezujejo tudi s srčnim popuščanjem, zvišanjem krvnega tlaka... "Zato bi moral vsak bolnik vedeti," opozarja zdravnica in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, "kakšne stranske učinke ima zdravilo, ki ga nujno potrebuje. Moral bi se opazovati, da bi lahko, takoj ko se neželeni učinki pojavijo, poiskal zdravniško pomoč."
Gradivo v pomoč bolnikom
Da bi bilo lažje bolnikom kot tudi zdravnikom, ki mnogokrat od bolnika ne izvedo pravih imen in odmerkov zdravil, ki jih jemljejo, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že leta 2006 začel akcijo za varno uporabo zdravil. Letos so se odločili za ponatis obrazcev Moj seznam zdravil in Moj dnevnik jemanja zdravil, ponatisnili pa so tudi Priročnik o varni in pravilni rabi zdravil. Čeprav je gradivo na voljo v lekarnah in ambulantah, pa ga bodo raznašali tudi prostovoljci Zveze društev upokojencev, ki bodo ljudem, če bodo to želeli, omenjene obrazce pomagali izpolniti. Kožuh-Novakova je predlagala, da bi te sezname dopolnjevali zdravniki ali sestre v ordinacijah, kar pa bo zaradi znamenitih sedmih minut, kolikor je norma za pregled pri splošnem zdravniku, najbrž nemogoče. V pripravljene obrazce naj ljudje vpišejo vsa zdravila, ki jih uživajo. Zdravila na recept in brez recepta, pa tudi tista, ki jih dobijo pri zdravilcih ali nelegalno.
V Sloveniji, pa tudi v ZDA in Veliki Britaniji, zaradi neželenih učinkov zdravil v bolnišnico sprejmejo vsako leto 6,2 odstotka bolnikov, za kar zdravstvena blagajna porabi 28 milijonov evrov na leto. Po raziskavah, ki so jih opravili v svetu, zaradi neželenih učinkov zdravil umre od 0,1 do 0,3 odstotka bolnikov. V Sloveniji to pomeni od 350 do 1000 smrtnih primerov na leto, na svetu je smrtnih žrtev zaradi neželenih učinkov zdravil vsako leto 270.000. "Toliko ljudi je umrlo v cunamiju, ampak v primeru zdravil pride cunami vsako leto," je bil slikovit Martin Možina.
