Jezus ni ustanavljal nikakršne zunanje religiozne institucije, temveč je učil notranjo vero. Ob njem se je zbrala skupnost ljudi, ki so v svojem življenju sledili Njegovim naukom in to brez duhovnikov, dogem in cerkvenih ritualov. Zgodovinski zapisi kažejo, da se je Cerkvena institucija začela razvijati nekaj stoletij kasneje, pri tem pa je bilo prisotnih mnogo različnih razlag Jezusovega nauka. Nastajajoča cerkvena institucija je izmed njih določila izbor 'pravih', zagovornike drugačnih pogledov pa je z mnogimi, velikokrat nasilnimi metodami, izločila iz svojega uradnega nauka. Kar je v njenem nauku in načinu delovanja ostalo, v mnogočem ne samo da nima s Kristusovim naukom nič skupnega, ampak mu jasno nasprotuje.

Poglejmo nekaj pomembnih točk, v katerih se nauk cerkvene institucije loči od Jezusovega nauka.

Jezusov nauk je miroljuben, zelo jasno uči naj ljubimo celo svoje sovražnike. Cerkev zagovarja upravičenost t.i. pravičnih vojn.

Jezus ni nikogar postavljal za božjega namestnika. Učil je, naj izpolnjujemo njegove nauke in molimo k Očetu v tihi kamrici. Učil je, naj si bomo med seboj enaki, cerkve pa so postavile duhovniško hierarhijo, ki z nazivi, bogatimi oblačili in razkošnimi zgradbami utrjuje svojo vlogo. Zelo zanimivo izjavo glede namena razkošnih zgradb lahko preberemo v knjigi Kdo sedi na Petrovem stolu, 1.del. Citiram: »Med drugim je zanimivo, kaj duhovniška kasta misli o svojih vernikih. Pri tem se je papež Nikolaj V. razkrinkal, ko naj bi bil rekel: „Da bi v možganih neuke množice dosegli trajna prepričanja, mora obstajati nekaj, kar nagovori oko. Vera, ki se opira edino na doktrine, je lahko le šibka in omahljiva. Če pa bo avtoriteta Svetega sedeža vidna v majestetičnih zgradbah, ki dajejo videz, kot da jih je ustvaril Bog, bo vera rasla. “ – In kaj je rekel Jezus? On je govoril: „Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja“ (Mt 6, 19), govoril je o tem, da je človek tempelj Svetega Duha, da ne potrebuje zunanjih templjev in da lahko vsak v sebi najde Boga.

Papež se celo imenuje božji namestnik in sveti Oče, čeprav je Jezus jasno rekel: Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Največji med vami bodi vaš strežnik.

Jezus je učil, naj si na Zemlji ne zbiramo zakladov. Cerkev jih je mnogokrat pridobila povsem nezakonito in jih ni nikoli vrnila. Je cerkveni odnos do bogastva vzor uresničevanja Jezusovega nauka in prispevek k reševanju nepravične delitve dobrin na svetu?

Namesto da bi v prvo vrsto postavila uresničevanje Kristusovega nauka in ga udejanjala kot prva, ponuja ljudem obrede, priprošnje k svetnikom, čaščenje Jezusove matere, čaščenje relikvij, kar nima z Jezusovim naukom nič skupnega, temveč se direktno navezuje na razne poganske kulte (kult Mitre, Izis ipd).

Jezus je obsojal duhovščino z njenimi žrtvovanji živali. Cerkev je skušala prikriti, da se je Jezus zavzemal za živali. Od starozaveznega žrtvovanja živali Bogu je danes cerkev naredila še korak dlje: zagovarja žrtvovanje živali v korist človeka: za človeško gurmanstvo, za lovsko zabavo in v grozljivih poskusih, ki naj bi človeku prinesli zdravje in blagostanje.

Ob vseh teh nasprotjih ni moč trditi, da je to Kristusova cerkev, ampak, da cerkev Kristusovo ime zlorablja.

Največje tegobe današnjega sveta so vojne, revščina in uničevanje narave. Vsak lahko sam presodi, kaj je o tem učil in živel Jezus iz Nazareta in kaj uči in kako živi Katoliška cerkev.