Igračke. Prav ste prebrali, igračke. Priznali ali ne, tudi zemljani s kar nekaj križi na hrbtu bi brez igračk težko shajali, sami pa smo po naključju (beri: na službeni poti) našli še eno, ki nas je tako razveselila, da smo imeli nasmešek še nekaj naslednjih dni razpotegnjen do ušes. Igrački je ime twizy, renault twizy.

Ima štiri kolesa, toda mnenja, ali je avtomobil ali zgolj skuter, se krešejo. Z razlogom: peljati ga je mogoče tudi brez vozniškega izpita! Če smo še natančnejši, različico, ki omogoča maksimalno hitrost 45 kilometrov na uro. Toda menimo, da primerjave z vespo – kaj vse bi dali, da bi jo kot srednješolci imeli, saj je bila magnet za najlepše sošolke – niso na mestu. V twizyju boste vendarle pogrešali tesen objem lepotice, ki vas je v strahu, ko ste jo na vespi peljali še nekoliko hitreje in drzneje, objela podobno kot Kristina fotografa Đenko v kultnem filmu Maratonci tečejo častni krog…

Sedeža sta v tem vsega 2,34 metra dolgem vozilu dva, postavljena eden za drugim, pri čemer je sedenje zadaj bolj zasilne narave. Je pa zato zadnji sedež več kot samo priročen, da tja odložite športno torbo ali pa vrečko po obisku najboljšega soseda. Čeprav ni kabriolet, je veter v laseh (žal) zagotovljen tudi tedaj, ko iz žepa potegnete 590 evrov in se odločite, da bo twizy imel vrata. Smo pozabili? Seveda, v osnovi jih namreč nima, da pa se zaradi zajetne luknje levo in desno med vožnjo ne bi tako prestrašili, da bi nato okoli vas začelo pošteno smrdeti, skrbi štiritočkovni varnostni pas.

Vrata so fensi, odpirajo se navzgor, toda kaj, ko nimajo oken. »Če bi imeli okna, bi potrebovali prezračevanje, to pa bi pomenilo, da bi bil doseg vožnje manjši,« smo izvedeli. Zakaj manjši? Še ena stvar, ki vam je še nismo pojasnili. Demenca ali kaj drugega? Poganja ga elektrika, zato je kot nalašč za mestna pohajkovanja, čeprav previdnost zaradi neslišnosti ni odveč, vožnja brez izpustov umazanega ogljikovega dioksida pa ni večna; v teoriji pri počasnejšem twizyju 120 in pri močnejšem (zmore 80 kilometrov na uro) 100 kilometrov, potem nastopi čas za triinpolurno polnjenje. Stopalko za plin smo na testni vožnji nalašč tiščali do konca in zadovoljni ugotovili, da je realni doseg najmanj 60 kilometrov. Pohvalno!

Smo vas zakurili? Da slišite še najboljše: ker je hitrejši vsega 700 evrov dražji od počasnejšega (6990:7690 evrov), razlika v državni spodbudi pa je tisočak, ni treba biti matematik kova Jurija Vege, da bi ugotovili, da se vam nakup "dirkalnika" bolj splača.

P. S.: Nasmešek do ušes se nas še kar drži. Bo zdržal do prihodnjega leta?