V katerih primerih se podjetju nakup službenega vozila izplača?

Nujna je simulacija izračuna, ki pokaže stroškovnik nakupa. Na splošno službeno vozilo za podjetje pomeni malce večje finančno breme, toda glede na to, da je zdaj boniteta v celoti davčno priznan strošek, se v bistvu večina poslužuje službenih vozil in jih je v podjetjih vse več. Za zaposlenega pa je po starih analizah, da se neto plača zmanjša zaradi učinka izračuna bonitete, bolje, da ima svoje osebno vozilo, saj dobi več s povračilom stroškov, pa še manjše breme ima glede pisanja potnih nalogov.

Je za podjetje bolj smiselno, da pridobi vozilo na lizing, operativni ali finančni, ali raje svetujete posojilo?

Kar se tiče izračuna bonitete, nabava službenega vozila na izračun ne vpliva. Davčno nima vpliva, razen z vidika likvidnosti. Če imamo operativni lizing, imamo tekoči strošek, tudi najemnine, ki je lahko večji od amortizacije, pri finančnem lizingu pa imamo amortizacijo finančno priznano. To sta učinka, ki ju mora podjetje med seboj primerjati.

Kdo sploh lahko sedi za volanom službenega vozila?

Omejitev ni. Za nas, navadne smrtnike, zadostuje že podpisan veljavni potni nalog s strani delodajalca, kjer je krog podpisnikov lahko širok in urejen z internim aktom. Imeti mora tudi vozniški izpit. Včasih so zahtevali tudi pooblastilo, predvsem policija, a to zdaj ni več nujno.

Nekateri službeno vozilo uporabljajo v zasebne namene, zato morajo plačati boniteto. Je mogoče, da delodajalec v celoti krije boniteto?

Glede obračuna bonitete se lahko delojemalec in delodajalec dogovorita, da se mu plača poviša in se mu nič ne pozna. Načeloma pa bi se morala delojemalcu neto plača znižati, ker je višja osnova in je več davkov in prispevkov. Boniteta je breme družbe, znesek je davčno priznan v celoti. Moje stališče pa je naslednje: če podjetje plačuje polno boniteto, mnogi menijo, da zaposlenim ni treba voditi potnih nalogov. Po mojem mnenju ni tako - v vsakem primeru, ko greste na službeno pot, je nujen potni nalog, da lahko dobite povrnjene stroške poti. V primeru, da bi imel na primer direktor službeni avto in bi ga uporabljal le zasebno, pa še potnega naloga se mu ne bi ljubilo pisati, bi se postavilo vprašanje, zakaj ima podjetje med osnovnimi sredstvi sploh službeno vozilo.

Se je plačilu bonitete mogoče izogniti?

Ne.

So inšpekcijski pregledi glede potnih nalogov prej izjema kot pravilo?

Na splošno je trenutno pregledov nekaj manj, ker se inšpektorji ukvarjajo z naraščajočim gospodarskim kriminalom, kjer so v igri večji denarji. Tako pri pregledu potnih nalogov niso več tako strogi, v primeru nepravilnosti zaležejo že opozorila. A to ne pomeni, da se v prihodnosti zgodba ne bo spremenila. So pa zagrožene kazni za prekrške relativno visoke. Če pravna oseba krši določbe glede davka zaradi slabe evidence, je kazen od 400 evrov dalje za odgovorno osebo, za pravno še več. A naloga ni nujno izdati, dovolj je že ustni opomin.

Kaj svetujete delodajalcem glede bonitet, so kakšne pasti, ki se jim je treba izogniti?

Svetujem simultani izračun s tabelo, komu se kaj splača. Glede pasti pa: mnogi pozabijo, da se mora v primeru, če delodajalec pokriva tudi strošek goriva za vse poti, obračun bonitete povišati za 25 odstotkov, če mesečno prevozijo manj kot 500 kilometrov v zasebne namene, pa se osnova za izračun bonitete zniža za 50 odstotkov, prav tako mnogi pozabljajo na potne naloge, ki zahtevajo veliko administriranja in v današnji stiski s časom se jih ljudem ne ljubi pisati. Pri velikem številu zaposlenih in množici službenih poti je ta strošek v postavki izkaza uspeha v davčnem obračuna lahko zelo velik in tedaj morajo podjetja pogledati, kakšni so njihovi potni nalogi, ali so pravilno izpolnjeni, imajo vse priloge in je vsebina razpoznavna tudi tretji osebi. Če ni tako, potni nalogi letijo ven, družba plača davek od dohodka, zaposlenemu pa se izplačila, ki so neobdavčena, prekvalificirajo v drug osebni prejemek ali boniteto.