"Državljansko vojno" so na eni strani sprožili strahovi pred porazom na prihodnjih volitvah (izguba poslanskih služb in plač), na drugi pa prepričanje, da David Cameron in konservativci niso nepremagljivi, če se sami znebijo premierja Gordona Browna. V vojno je posegel tudi nekdanji premier Tony Blair, "jezen, ker je Brown zavrgel njegovo strategijo in razsekal njegove dosežke", ki jih ni z ničemer nadomestil. Že karikature v nedeljskem tisku povejo veliko o spopadih v laburističnih vrhovih, posebno tista, na kateri je zaripel Brown zapornik, ki se oklepa rešetk celice in vpije: "Nedolžen sem, verjemite mi!"
Don Miliband bi bil rad "capo di tutti capi"
V satiri z naslovom Mafijske vojne avtor nove laburiste opisuje kot šest mafijskih družin, ki spletkarijo druga proti drugi. Med njimi je tolpa "Blairovih maščevalcev", ki jo tvorijo nekdanji ministri. Proti novemu donu Brownu so razglasili vendeto, ker je pregnal njihovega dona in botra Blaira. Ker so njeni člani prestari, da bi kdo od njih postal novi boter, so podprli poskuse novega mladega dona Milibanda in njegove družine, da bi postala močnejša ter da bi Miliband postal "capo di tutti capi" (šef vseh šefov). Eno izmed tolp tvorijo sedanji ministri, ki "v javnosti prisegajo omerto, v ozadju pa spletkarijo in šefu Brownu pripravljajo spanje z ribami". Celo Jack Straw (pravosodni minister), ki je bil ključni Brownov zaveznik, v javnosti donu Brownu poljublja roko, pa ga vseeno številni sumijo, da tudi on načrtuje izdajstvo in bi rad postal novi boter. Nekatere družine aktivno načrtujejo odstranitev dona Browna, druge čakajo na razglasitev vojne med družinami. Zelo zabavno branje. Za konservativce…
En teden je v politiki lahko zelo dolg. Brownov minuli je pokazal, da se po šokantnem in poniževalnem porazu laburistov na nadomestnih poslanskih volitvah v volilnem okrožju v Glasgowu v njegovi Škotski bojuje za svoje politično preživetje. Čeprav so mu včeraj še trije člani vlade javno izrazili najodločnejšo podporo, mu je ogromno škodo prineslo razkritje Blairove eksplozivne kritike. Blair je Brownov nastop na lanskem laburističnem kongresu ocenil kot "obžalovanja vreden, beden, puhel in brez vsebine". Pisal je o obžalovanja vredni zmedi v (Brownovi) taktiki in strategiji ter ocenil, da je Cameron v primerjavi z Brownom "videti sodoben in vsebinski" ter da problem "ni bil briljanten konservativni kongres, ampak praznost našega". In končno, Brown se je znebil njegovega programa, ki ga ni z ničemer nadomestil.
Je naključje, da se je ta Blairova pisna ocena pojavila prav zdaj, ko je očitno, da 43-letni zunanji minister David Miliband pripravlja naskok na voditeljski položaj? Ne more biti. Tednik Sunday Telegraph trdi, da se Blair in Miliband, ki je bil Blairov izvoljenec za naslednika, redno sestajata.
Blairovi prijatelji so tudi Milibandovi
Blairovi prijatelji, nekdanji ministri, so tudi Milibandovi prijatelji, ki napadajo Browna in hvalijo Milibandov članek v Guardianu, objavljen prejšnji teden, ki utegne postati znan kot začetek Brownovega konca. Nekdanji minister Stephen Byers je dejal, da laburisti "obupno potrebujejo politiko, ki bo spremenila politično klimo, saj je zelo slaba za laburiste", dodal pa: "Še vedno lahko zmagamo na prihodnjih volitvah, kot je prejšnji teden napisal David Miliband." Z drugimi besedami, laburisti (po njegovem) za zmago potrebujejo novega vodjo - Milibanda.
Kako zelo se manjša Brownova avtoriteta, pa je pokazala njegova zahteva o premirju: besedna in medijska vojna med njegovimi in Milibandovimi (Blairovimi) najbolj znanimi zavezniki se je po tej zahtevi razplamtela.
