"Od petnajst do dvajset ujetnikov, oblečenih v oranžne kombinezone, nekateri od njih so brali Koran," je pripovedoval. "Ameriška vojakinja, zaposlena v zaporu, mi je povedala, da je bila na Kosovo premeščena naravnost iz Guantanama," je dejal Robles, globoko šokiran nad nemogočimi razmerami v zaporu vojaškega oporišča. Spregovoril je šele po treh letih, v zvezi z afero tajnih zaporov Cie v Evropi, kjer naj bi, kot govorijo znani primeri, ilegalno in precej arbitrarno zapirali in mučili "teroristične osumljence".

Središče ameriške moči na Balkanu

Na seznamu evropske komisije, ki je proučevala ameriške zlorabe evropskih civilizacijskih in pravnih standardov, je bilo tudi ameriško oporišče Bondsteel na Kosovu. A to središče ameriške moči na Balkanu je morda še najmanj pomembno kot tajni zapor.

Več kot 300 zgradb na 360 hektarih bivših polj pšenice, v notranjosti pa 25 kilometrov cest. Oporišče je obdano s 84 kilometri bodeče žice in nadzorovano z enajstimi opazovalnimi stolpi. Ponaša se z najmodernejšo bolnišnico v Evropi, zagotovo pa na Kosovu. Opremljeno je z največjo vojno pošto v vzhodni Evropi, s tremi 24 ur delujočimi rekreacijskimi centri, zabavišči, telefonom, internetom, videoigrami, mizami za biljard... V njegovi notranjosti se šopirijo Burger King, Taco Bell, Anthony's Pizza...

Kapelice in tajske maserke

Premore dva obsežna prehrambena centra, samopostrežne trgovine, dve kapelici z različnimi verskimi servisi, izobraževalni center Laure Bush s programi chicaške univerze in univerze Maryland in, kar zveni že skoraj perverzno, masažne centre, v katerih uradujejo tajske maserke! Vse to je baza Bondsteel v bližini makedonske meje in kosovskega mesta Uroševac, ki deluje v okviru sil KFOR. Ob zgraditvi leta 1999 je bila označena kot največje ameriško oporišče, zgrajeno po vietnamski vojni in naj bi služila kot model vojaškim bazam v Iraku, Afganistanu in bivših sovjetskih republikah na Kavkazu, ob Kaspijskem jezeru in osrednji Aziji. Skupaj z drugim ameriškim oporiščem na Kosovu, Monteith, Bondsteel gosti 7000 ameriških vojakov.

Načrti za ameriški vojaški oporišči na Kosovu so bili izdelani, že mesece preden je na Srbijo padla prva bomba organizacije Nato.

Bondsteel je za 36,6 milijona dolarjev zgradila družba Kellog, Brown $amp; Root (KB$amp;R), podružnica ameriškega Halliburtona, ki mu je pred podpredsedniškim nastopom predsedoval Dick Cheney. KB$amp;R skrbi za praktično vse, kar je povezano z ameriškimi vojaki na Kosovu, od zajtrkov pa do rezervnih delov za oklepne humveeje. Za pitno vodo v količini 600.000 galon na dan in elektriko, ki bi zadovoljila potrebe mesta s 25.000 prebivalci. Za zaloge kar 24.000 različnih dobrin, ki so na voljo v prodajnih centrih. Za pralnice z zmogljivostjo 12.000 vreč umazanega ameriškega perila na dan, ki ga za prgišče dolarjev perejo z zaposlitvijo "privilegirani" prebivalci Kosova. Ameriška družba jih plačuje od enega do treh dolarjev na uro. KB$amp;R je sploh eden največjih, če ne kar največji delodajalec na Kosovu. Eden od menedžerjev KB$amp;R je v izjavi, ki izpričuje svojevrsten cinizem, dejal, da naj bi delavce plačevali tako nizko zato, da ne bi povzročil inflacije kosovske ekonomije!

Oporišče Bondsteel je znamenje, pravijo vojaški analitiki, da nameravajo ZDA na Kosovu ostati še dolgo in od tam celo usmerjati vojaške načrte na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Neposreden razlog ameriške vojaške prisotnosti na Kosovu pa je zagotavljanje varnosti transbalkanskemu naftovodu AMBO (Albania, Macedonia, Bulgaria Oil), projektu v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, katerega graditelj in vzdrževalec je prav družba Halliburton.

Študije naftovoda AMBO je opravil KB$amp;R, njen visoki uslužbenec pa je postal predsednik AMBO. Naftovod naj bi prenašal velike količine nafte iz kaspijskega bazena. Tamkajšnje velike investicije ameriških naftnih družb so namenjene predvsem manjši odvisnosti ameriškega trga od bližnjevzhodne nafte. Nafto bodo transportirali od bolgarskega črnomorskega pristanišča Burgas do Vlore na albanski jadranski obali. Na tak način se bodo naftna podjetja izognila preobremenjenim pomorskim potem skozi Bosporsko ožino, ki jo je dovoljeno prepluti le tankerjem z nosilnostjo 150.000 ton, v nasprotju s 300.000 tonami zmogljivosti, kar je primerna velikost tankerjev za transport iz Jadrana v Sredozemlje skozi Otrantska vrata. Ameriška vojaška prisotnost na Kosovu je tudi zagotovilo ameriškim in multinacionalnim družbam, da lahko izkoriščajo obsežno kosovsko rudno bogastvo. Tu naj bi ležale tudi velike zaloge urana in drugih kovin. Tudi to so bili morda razlogi za vojaško intervencijo na Kosovu, ki bo, tako kot zmeraj, največ koristi znova prinesla vojnim dobičkarjem.