Velik je bil tudi Murnikov prispevek na področju znanstvene dejavnosti v telesni kulturi. Prvi je namreč opozoril, da je potrebno telovadbo in telesne vaje znanstveno utemeljiti s ciljem zdravja ljudi, poleg tega je avtor prvih razprav o vplivu vaj na človekov organizem. Med drugim je avtor del Sistem prostih vaj, O sistemu in metodi vaj, O ritmu in O biološki vrednosti vaj na orodju.
Viktor Murnik je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani in leta 1898 končal študij na pravni fakulteti v Gradcu. Sodno prakso je opravil na sodišču v Ljubljani in nato leta 1900 nastopil službo v Trgovinski in obrtni zbornici za Vojvodino Kranjsko, od leta 1918 za Slovenijo. Leta 1906 je bil na njegovo pobudo ustanovljen Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani.Leta 1892 je Murnik začel z vadbo pri ljubljanskem Sokolu. Leta 1896 je ustanovil vaditeljski zbor, kar je pomenilo začetek sistemskega izobraževanja kadrov na področju telesne kulture na Slovenskem, leta 1898 pa je postavil ženski vaditeljski zbor in organiziral žensko telovadbo. Leta 1905 je bil pobudnik za ustanovitev prve pomembnejše strokovne zveze na področju telesne kulture v Sloveniji ter nato tudi načelnik Slovenske Sokolske zveze, njegova zasluga pa je tudi včlanitev zveze v Mednarodno gimnastično zvezo.
Tako je slovenska ekipa telovadcev prvič nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1907 v Pragi. Prvi naslov svetovnega prvaka v Sloveniji je dosegel Murnikov telovadec Peter Šumi leta 1922 in potem še leta 1926. Tudi prve olimpijske medalje Leona Štuklja so posledica organizacijskega in strokovnega dela Viktorja Murnika. Prav tako so prvo ekipno olimpijsko medaljo dosegli jugoslovanski telovadci leta 1928 pod Murnikovim vodstvom, je o Murniku zapisal dr. Ivan Čuk s fakultete za šport.
