V dopoldanskem delu sta pozitivne strani uvedbe enotne davčne stopnje predstavila nekdanji estonski premier Mart Laar in predsednik Svetovnega združenja davkoplačevalcev Bjoern Tarras-Wahlberg. V nadaljevanju pa sta po predstavitvi vodje odbora za reforme Jožeta P. Damijana, ki je udeležencem orisal izhodišča odbora za reformo o spremembah davčnega sistema, drugačne poglede na uvedbo enotne davčne stopnje v Sloveniji predstavila Kranjec in Mramor.

Kranjec je znova poudaril, da uvedbi enotne stopnje ne nasprotuje, vendar pa je predstavljeni projekt po njegovih besedah nedodelan, nenatančen in napačno prikazovan. "Nasprotujem enotni davčni stopnji ob fiksiranju neto plač," je dejal. V predlogu vidi več odprtih vprašanj: ali bo Slovenija po tem predlogu podpirala pospeševanje konkurenčnosti ali socialo, gre za koncept ali že za precizen predlog reform, kje so analize, če se govori o davčnih poenostavitvah, čemu se uvaja davčne svetovalce itd., je nanizal Kranjec.

Kritičen je bil tudi Mramor, ki ga skrbi visoka rast plač v letošnjem letu, gibanje inflacije, pri čemer se proces deindeksacije ne nadaljuje, zviševanje javne porabe (pri pokojninah, izdatkih za občine, ceste) in ob tem zniževanje davkov. Tako Kranjec kot Mramor sta menila, da je besedilo izhodišč predlogov reform zelo politično. "Enotna davčna stopnja ni primerna," je dejal Mramor. Oba ekonomista menita, da bi morali znižati javne izdatke in razbremeniti stroške dela in odpraviti administrativne ovire, po Mramorjevih besedah pa še izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo v nemenjalnem sektorju.

V razpravi ju je Damijan vprašal, zakaj tega nista naredila že kot finančna ministra, ter jima pojasnil, da je odbor za reforme izhajal bolj iz mikroekonomije, medtem ko, kot je dejal, "starejši kolegi na to gledajo z makro vidika". Kranjec je sicer ocenil, da je "tako vseobsežna reforma administrativno in operativno neizvedljiva". Predlagal je postopnost, s čimer je soglašal tudi predsednik Pergama Dušan Rebolj.

Generalni direktor družbe TCG Unitech Anton Papež je pozdravil razpravo v Sloveniji, ki ne gre le v smeri davkov, temveč izboljšanja konkurenčnosti. V tej razpravi je po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča in Rebolja ključen dogovor med socialnimi partnerji. Čeprav Kranjec ocenjuje, da je za Slovenijo šest sprememb davčnega sistema v 17 letih preveč, so si bili udeleženci enotni, da so spremembe nujne. Strinjali so se tudi, da uvedba enotne davčne stopnje ni pogoj za izvedbo reform v Sloveniji.