S stavkom, ki si ga je očitno izposodil od gibanja “Zasedimo Wall Street”, je predsednik Obama, ki z bivšim guvernerjem Massachusettsa ponovno tekmuje za Belo hišo, storil dvojno potezo. Svoji volilni bazi je sporočil, da si je po poraznem nastopu med prvo debato v Denverju opomogel, da je zdaj ponovno na nogah ter pripravljen deliti udarce. “Kdo je ta človek, ki ima Obamovo masko in je tako napadalen”, je tvitnil, očitno zadovoljen, nek predsednikov podpornik. Po drugi strani pa je predsednik Obama že v prvem naletu včerajšnje debate še neopredeljenim volilcem skušati razgaliti tekmeca, ki si je pred desetimi dnevi nadel oblačila zmernega politika, ki zastopa interese srednjega razreda. V nasprotju z Denverjem je predsednik Obama ves čas včerajšnje debate oporekal novi identiteti nasprotnika ter v določenem trenutku celo dejal, da je Romney večji družbeni konzervativec kot je bil George W. Bush. Ko je leta 2009 zapustil Belo hišo, je bil Bush najbolj nepriljubljen predsednik v vsej zgodovini Združenih držav.
Obami je nedvomno bolje ustrezala včerajšnja oblika debate, ki je bila v dvorani univerze Hosfra v Hempsteadu, v bližini New Yorka. Prizorišče je bilo zgrajeno v obliki amfiteatra, vprašanja tekmecema pa so postavljali neopredeljeni volilci. Romney in Obama sta se med razpravo svobodno gibala po prizorišču in se približevala publiki. Romney, ki je po uspehu v Denverju povsem izničil predsednikovo volilno prednost, je med včerajšno debato predsedniku skušal zadati odločilni udarec. Večkrat se je Obami približal in ga skušal omajati s ponavljajočimi, provokativnimi vprašanji. Obama, ki tokrat ni umikal pogleda, se je nasmihal in vljudno odgovarjal. Bivši guverner, ki je vztrajno zavračal očitke, da pogosto spreminja stališča, je Obami vračal z naštevanjem gospodarskih neuspehov v preteklih štirih letih.
Romney, ki se po mnenju komentatorjev nikoli ne more odreči plenu, pa se je včeraj prenaglil še enkrat. Ko je nek gledalec Obami postavil vprašanje v zvezi z ubojem štirih ameriških diplomatov v Bengaziju ter se kritično izrazil do vlade, je Obama globoko zajel sapo, nato pa nepričakovano dejal, da je za smrti diplomatov odgovoren on, ne pa državna sekretarka. Hillary Clinton je dan pred tem namreč trdila nasprotno in, tako je zgledalo, pred nevarno temo v debati skušala zaščititi predsednika. Obama pa je bil na temo očitno zelo pripravljen. Ne da bi odgovoril na vprašanja o pomanjkljivi zaščiti diplomatov in napakah obveščevalnih služb, je Romneyja okrcal, da tragedijo v Bengaziju uporablja za politične namene. Na Romneyjeve očitke je odgovoril, da je že naslednji dan obsodil teroristični napad v Bengaziju. Romney je skočil na noge, menil je da je predsednika ujel na laži. Dejal je, da je vlada napad v Bengaziju razglasila za terorističen napad šele štirinajst dni po tragediji. Obama se je hahljal in dejal, da ni res, da naj Romney preveri posnetek. Candy Crowley, moderatorka debate je kot izstreljena potrdila, da je predsednik že jutro po napadu v Beli hiši obsodil teroristično dejanje. Obama je vstal in Romneyja opozoril, da naj ne bo žaljiv, da zlorabe nacionalne tragedije za politične namene kot predsednik ZDA in poveljnik oboroženih sil ne bo dovolil nikomur. Občutek je, da sta Obama in Clintonova Romneyju nastavila past, s katero predsednik ponovno vzpostavil svojo avtoriteto, medtem ko je nek politični opazovalec tvitnil, da je Romneyjev vlak v Libiji doživel železniško nesrečo. Ta očitno ni usodna, je pa dovolj velika, da Obami dopušča, da se ponovno vključi v predsedniško tekmo.
