Kot smo pretekli konec tedna že poročali, se je v Vatikanu začelo sojenje v aferi Vatileaks. V soboto sta tako na zatožno klop sedla dva obtoženca, nekdanji papežev osebni tajnik Paolo Gabriele in računalničar Claudio Sciarpelletti. Gabriele je obtožen, da je novinarjem predal papeževe zaupne dokumente, Scarpelleti pa naj bi mu pri tem pomagal.

Poročali smo: Afera Vatileaks danes pred sodiščem v Vatikanu

Sojenje in zaslišanja obtoženih se nadaljuje tudi danes, poroča Reuters.

Nekdanji majordom papeža Benedikta XVI. Paolo Gabriele se je danes v nadaljevanju sojenja izrekel za "nedolžnega" glede očitanega mu kaznivega dejanja, a "krivega", ker je izdal papeževo zaupanje.

"Kar zadeva veliko tatvino, se izrekam za nedolžnega. Se pa čutim krivega, ker sem izdal zaupanje svetega očeta, ki ga imam rad kot sin," je dejal Gabriele.

Gabriele je na današnji drugi obravnavi potožil tudi nad razmerami v priporu, sledeč Reutersu je bil v prvih tednih pridržanja neprestano zaprt v sobi, kjer je 24 ur na dan gorela luč, pri čemer gre seveda za zlorabo. Dodal je, da je celica, v kateri je bil zaprt, tako majhna, da ne mogel stegniti rok.

Vatikanski sodnik je zato, poroča Reuters, že odredil preiskavo policijske sile Svetega sedeža zaradi suma zlorabe pridržanega papeževega majordoma. Vatikan sam sicer trdi, da je bilo pridržanje in ravnanje z Gabrielejem povsem v skladu s predpisi in da soba, v kateri je bil zaprt, ustreza mednarodnim standardom.

Gabriele je med pričanjem dodal še, da ni imel nobenih neposrednih pomagačev, da pa so na njegovo dejanje vplivali drugi ljudje in ''vsesplošno razširjena bolehnost, nezadovoljstvo Vatikana.''

Predsednik sodišča Giuseppe Della Torre je v soboto ob začetku sojenja napovedal, da se bo sojenje nadaljevalo danes, naslednje obravnave pa so predvidene za vsak dan do 6. oktobra. Tako bi se lahko sojenje zaključilo že konec tedna. Če bo Paolo Gabriele, ki je bil kot majordom eden od najožjih papeževih sodelavcev, spoznan za krivega, mu grozi do štiri leta zapora.

Nekdanji papežev majordom je sicer dejal, da je hotel razgaliti "zlo in korupcijo" v ozadju najvišjih predstavnikov Cerkve. Obenem je izrazil razočaranje nad skrivnostnostjo v Vatikanu, od skrivnostnega izginotja hčerke vatikanskega uslužbenca leta 1983 do dvojnega umora in kasnejšega samomora s strani člana švicarske garde, ki običajno varuje Vatikan, leta 1998.

Gabrieleja so aretirali sredi maja, potem ko so v njegovem stanovanju odkrili vrsto zaupnih dokumentov, poleg tega pa še ček v vrednosti 100.000 evrov, izdan za papeža, ter kepo zlata, ki jo je papež nekoč dobil v dar.

Po 53 dneh preiskovalnega pripora so Gabrieleju sredi julija odredili hišni pripor, danes po se je prvič usedel na zatožno klop vatikanskega sodišča.

Proces je že pred samim začetkom zbudil veliko zanimanje javnosti, saj se v zgodovini Vatikana še ni zgodilo, da bi tesnemu sodelavcu papeža sodili zaradi tako hudih obtožb.