Ruttejeva stranka naj bi tako v 150-članskem drugem domu nizozemskega parlamenta dobila 41 mandatov, PvdA Diederika Samsona pa 40, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi stranka desničarskega populista Geerta Wildersa, Stranka svobode (PVV), dobila bistveno manj glasov kot na prejšnjih volitvah.
Volilna udeležba je bila okoli 73-odstotna, kar je nekoliko manj kot pred dvema letoma, ko je bila 75-odstotna, navaja APA.
Nizozemci so danes po samo dveh letih in že petič v zadnjem desetletju volili nov parlament. Za glasove volivcev se je potegovalo 21 strank. Predvolilno kampanjo sta zaznamovali predvsem evropska dolžniška kriza in gospodarska negotovost.
Na Nizozemskem potekajo predčasne parlamentarne volitve
Na Nizozemskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve. Prva volišča, zlasti na železniških postajah, so se odprla že ob 6. uri, odprta pa bodo do 21. ure, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nekaj manj kot 13 milijonov volivcev lahko svoj glas odda tudi v nekaterih veleblagovnicah ter celo v nekem lokalu na plaži.
Nizozemci nov parlament volijo drugič v zadnjih dveh letih ter že petič v zadnjem desetletju. Za njihove glasove se poteguje 21 strank, raziskave javnega mnenja pa napovedujejo tesen spopad za zmago med doslej vladajočimi liberalci in laburisti.
Obe vodilni stranki sta proevropski, čeprav tega v predvolilni kampanji zaradi širjenja protievropskega razpoloženja med volivci, jeznimi ob varčevalnih ukrepih in hkratnemu reševanju preveč zapravljivih držav, nista izpostavljali.
Predvolilno kampanjo sta sicer zaznamovali predvsem evropska dolžniška kriza in gospodarska negotovost.
Glede dolžniške krize stranki zagovarjata različne rešitve. Liberalci po vzoru nemške kanclerke Angele Merkel izpostavljajo varčevanje in za prihodnje leto obljubljajo omejitev proračunskega primanjkljaja pod zgornjo mejo EU, tudi z zmanjševanjem števila javnih uslužbencev. Laburisti po drugi strani bolj v slogu francoskega predsednika Francoisa Hollanda dajejo večji poudarek spodbujanju gospodarske rasti in se manj obremenjujejo z zmanjševanjem primanjkljaja.
Manj kot teden dni pred volitvami je bilo sicer neodločenih še več kot 40 odstotkov od približno 12,5 milijona volilnih upravičencev.
Manjšinska vlada liberalnega premiera Marka Rutteja je aprila padla, potem ko je skrajno desna Stranka svobode (PVV) Geerta Wildersa, ki je vlado nekaj časa podpirala, zapustila pogajanja o znižanju proračunskega primanjkljaja pod v območju evra predpisane tri odstotke BDP.
