Zunanji ministri so si bili enotni, da je stanje v Siriji izjemno zaskrbljujoče in je zato treba nadaljevati prizadevanja, ki bodo pripeljala do prekinitve spopadov in kršenja človekovih pravic.

Unija po besedah Erjavca problem vidi tudi v tem, da Rusija in Kitajska ne sodelujeta pri stabilizaciji razmer v Siriji, dosedanja blokada pa zaradi razdeljenosti v Varnostnem svetu ZN ne more zagotoviti prekinitve nasilja.

Erjavec je predlagal, da bi morali zaradi blokad razpravo iz Varnostnega sveta premakniti v Generalno skupščino ZN. Izrazil je tudi vso podporo Slovenije posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige Lakhdarju Brahimiju pri zagotavljanju uresničevanja načrta, ki ga je pripravil njegov predhodnik Kofi Annan.

"Povedal sem še, da mora EU enotno nastopati s svojimi stališči do krize v Siriji, ker ta ni več le kriza v tej državi, ampak očitno dobiva dimenzije regionalne krize," je še dejal Erjavec.

Sirskemu prebivalstvu je treba nujno zagotoviti dostop do humanitarne pomoči, ministri pa so ob tem še ugotovili, da te ni dovolj. V tem trenutku je namreč 230.000 beguncev, ki bežijo predvsem v Turčijo, Libanon in Jordanijo, znotraj Sirije pa je še milijon razseljenih oseb. Ministri so sprejeli odločitev tudi za finančno humanitarno pomoč, za kar bo EU Siriji zagotovila sto milijonov evrov, je potrdil Erjavec.

Val beguncev, ki prihaja v Grčijo je že čutiti

Erjavec je povzel navedbe grškega zunanjega ministra Dimitrisa Avramopulosa, ki je na srečanju opozoril, da je že čutiti val beguncev, ki prihajajo v Grčijo. Zato je predlagal, da ministri naslednjič razpravljajo tudi o problematiki sirskih beguncev v EU.

Ciprska zunanja ministrica Erato Kozaku-Markulis je po srečanju sicer povedala, da so se ministri strinjali o tem, da bi bilo treba zaostriti sankcije proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Visoki zunanjepolitični predstavnici unije Catherine Ashton so ob tem naložili, naj do oktobra pripravi nov sklop ukrepov. Ashtonova je danes po zasedanju novinarjem potrdila, da bodo pretehtali možnost sankcij proti Siriji in Iranu, o katerem so ministri govorili že v petek. Po njenih besedah je glavni cilj unije nuditi popolno podporo Brahimiju, navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Vodja francoske diplomacije Laurent Fabius je spomnil na stroge sankcije povezave proti Iranu in se vprašal, zakaj ne bi imeli ravno tako strogih sankcij proti al Asadovem režimu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bi morala biti Asadov režim in Iran izenačena glede sankcij?

V okviru dvodnevnega zasedanja so namreč ministri na Pafosu, ki so ga začeli v petek, razpravljali tudi o Iranu. Glede Irana med ministri po besedah Erjavca vlada zaskrbljenost, ker nadaljuje jedrski program, "ki očitno ni usmerjen le v civilne namene". "Vse bolj se kaže, da imajo tudi vojaške ambicije," je v petek za STA dejal Erjavec.

Zaskrbljenost vlada tudi zaradi vse glasnejših opozoril Izraela, da ne bo dovolil jedrskega Irana. Problem je tudi, ker pogovori med šesterico velesil in Iranom "ne potekajo, kot bi si mi želeli". "Mnenje je, da Iran skozi ta dialog zgolj pridobiva čas, da bi si lahko zgradil jedrske zmogljivosti".

Mnogi ministri so se po Erjavčevih besedah zavzeli za okrepitev gospodarskih sankcij proti Iranu, saj da sedanje dajejo določene rezultate.

V ospredju dvodnevnega zasedanja so ministri sicer razpravljali še o vodni diplomaciji in pomenu vode v mednarodnih odnosih, vlogi izobraževanja v pokonfliktnih situacijah in tranzicijskih procesih, so danes sporočili z MZZ.