Avtor študije The Price of Offshore Revisited je James Henry, bivši glavni svetovalec pri podjetju McKinsey in član združenja Tax Justice Network. Henry pojasnjuje, da je ocena 21 bilijonov dolarjev utaj precej konzervativna. Realno bi namreč morala znašati vsaj 32 bilijonov.
Henry je za študijo uporabil podatke Banke za mednarodne poravnave, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in vlad 139 držav v zadnjih 30 letih. Študija se ukvarja zgolj z bogastvom, ki je bilo naloženo v banke in investicijske sklade, ne pa z drugimi dobrinami, kot so nepremičnine in premičnine.
Študijo je vzpodbudila čedalje večja zaskrbljenost vlad in javnosti glede izogibanja davkov. Nekatere vlade, tudi Nemčija, so celo plačale za podatke o domnevnih utajevalcih.
Glavna ugotovitev študije je, da izredno bogati sloj ljudi svoje bogastvo premika po planetu s pomočjo "posebnega združenja profesionalcev" v zasebnem bančništvu, sodstvu, računovodstvu in s področja investicij.
Henry pojasnjuje: "Izgubljene količine davkov na račun tovrstnega skrivanja premoženja so po naših ocenah ogromne. Tako velike, da bi lahko očitno vplivale na proračune mnogih držav. Po drugi strani pa so rezultati študije dobra novica. Ugotovili smo, kje se te količine bogastva nahajajo. S pomočjo teh pa bi lahko pripomogli k reševanju trenutnih finančnih kriz.“
