Mešanica lokalnih in tujih islamistov je upor, s katerim so januarja pričeli sekularni tuareški separatisti, izkoristila v svoje namene. Lokalne in zahodne vlade so situacijo v Maliju primerjale z Afganistanom. "Na severu bo v nekem trenutku verjetno potrebna uporaba sile," je povedal Fabius in dodal, da bi intervencijo sicer vodile afriške sile, sodelovale pa bi tudi neafriške države.

Potem ko so islamistični borci sekularne tuareške voditelje upora pregnali z njihovih pozicij, so prevzeli nadzor nad dvema tretjinama puščave na severu Malija, kar vključuje regije Gao, Kidal in Timbuktu. Pred kratkim so izvedli tudi val napadov na starodavna islamska svetišča, tudi takšna, ki so sicer pod Unescovo zaščito.

"Dobrodošlo, a prepozno"

Poklicali smo predstavnika Mednarodnega afriškega foruma, Malijca Ibrahima Nouhouma, ki meni, da je v času, ko ljudje trpijo, dobrodošel vsak poseg, ki bi jih odrešil od terorja. Poudaril je, da so Združeni narodi sprejeli tudi resolucijo in da je poseg, tudi kar se tiče mednarodnih pravnih norm, upravičen. Je pa prepričan, da bo intervencija, ko pride do nje, prepozna. Po njegovem bi bil vojaški poseg potreben že januarja, ko se je upor pričel. Potegnil je tudi vzporednico z Irakom, poleg številnih človeških žrtev se tudi tu namreč dogaja tudi izbris kulture in znamenitosti, spominja.

Prepričan je, da se bodo ljudje v Maliju slej ko prej aktivno zoperstavili okupatorju: "Uporniki tam niso doma, to so okuparotji in le vprašanje časa, kdaj se bodo ljudje organizirali." Kot težavo pa je izpostavil krizo "brezvladja" oz. nedejavnost političnih elit v Maliju ter sile, ki zavirajo vsakršno ukrepanje znotraj države.

"V Maliju je vedno vladala verska strpnost, v tej državi šeriatsko pravo ne bo nikoli zavladalo," je prepričan Nouhoum. Spomnil je tudi na vse močnejša islamistična gibanja v Nigeriji in Somaliji ter drugih sahelskih državah. "To je cel pas, ki lahko postane povezan. Če se bo vojna v Afganistanu končala, bo vsa sodrga prišla v Sahel," je še opozoril Nouhoum.