Takoj po prvi svetovni vojni so se pojavile težnje za določitev pravil glede trgovine z orožjem, a nazadnje so se države same morale odločiti, kam bodo orožje izvažale. Tudi ko so sprejeti embargi na prodajo orožja, prodajalci najdejo načine, da vstopijo na sicer zaprt trg. Samo 52 držav na svetu ima zakone, ki regulirajo trgovino z orožjem, manj kot pol izmed teh pa ima določene še zaporne ali denarne kazni za nezakonito prodajo.

"V Amnesty International zlasti poudarjamo, da mora pogodba vsebovati tako imenovano zlato pravilo. Po tem pravilu države ne smejo odobriti transferja orožja, če obstaja resno tveganje, da se bo to orožje verjetno uporabljalo za hude kršitve mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava. To bi se ugotovilo s temeljito oceno tveganja pred odobritvijo transferjev orožja,“ nam je z Amnesty Internationala sporočila Metka Naglič. "Prav tako je bistvenega pomena, da pogodba ureja vso orožje, oborožitev, streliva in drugo opremo, ki se uporablja v vojaških in operacijah vzpostavljanja reda. Ne sme pokrivati le mednarodne trgovine, ampak tudi transferje orožja med vladami. Urejati mora vse vidike mednarodne trgovine z orožjem, vključno z darili, orožarskim posredovanjem, s posojili, financiranjem. O vseh odobritvah transferjev orožja in dobavah bi morale države redno in javno poročati,“ je še dodala.

Odgovorno vedenje držav

Pogodba bo določala, da se morajo države pri tej trgovini obnašati odgovorno in izvesti oceno tveganja glede vpliva prodanega orožja na človekove pravice, je pojasnila Metka Naglič. "Kako konkretno bi oziroma bo to potekalo, je verjetno odvisno tudi od poteka pogajanj. Dejstvo pa je, da je – tudi zaradi prispevka nevladnih organizacij za človekove pravice – že sedaj na voljo zelo veliko podatkov, ki kažejo na to, kako in za kaj posamezne države uporabljajo orožje," je na vprašanje ali to pomeni, da bodo ZN sestavili seznam držav, za katere velja večja nevarnost uporabe orožja za kršenje človekovih pravic.

Na vprašanje, ali ta pogodba pomeni, da bo v državi, kjer se je razvnela državljanska vojna, oblast proti ljudem uporabila vojsko, oni pa bodo brez orožja, je Metka Naglič pojasnila: "Pogodba, če bo sprejeta v dovolj zavezujoči obliki, naj bi preprečevala ravno to, da se orožje izvaža v države, kjer so na oblasti ljudje, ki grobo kršijo mednarodno priznane človekove pravice ali mednarodno humanitarno pravo. S pogodbo bi se moralo preprečiti, da bi take oblasti sploh lahko kupile orožje. Prepoved uporabe orožja v nasprotju z mednarodnim pravom – denimo nad civilisti – pa velja za vse, tako vladne sile kot oborožene skupine."

ZDA proti ali za?

Zagovornice omenjene pogodbe so Velika Britanija, Francija in Nemčija, proti pa Rusija, Kitajska, Iran, Kuba in Pakistan. Tudi Združene države Amerike, pod vplivom močnega orožarskega lobija, se bolj nagibajo k drugi skupini. A Metka Naglič z Amnesty International Slovenija je sporočila, da so ZDA pod Barackom Obamo že spremenile stališče in pogodbo podpirajo. "Ameriške oblasti pravijo, da želijo dvigniti mednarodne standarde za nadzor izvoza orožja čim bližje ameriškim standardov. Žal pa je stališče ZDA šibkejše glede vključitve zavez varovanja človekovih pravic v pogodbo. Splošno gledano ameriške oblasti dajejo prednost bolj ohlapnemu dokumentu, ki bi določal splošna načela, ki naj se 'jemljejo v obzir', ne pa močnim zavezujočim ukrepom. Vsekakor upamo, da se bodo države skupaj vendar dogovorile za čim bolj zavezujoč dokument," je dejala.

Nacionalne statistike za leto 2010 kažejo, da je bila celotna vrednost dejanskih mednarodnih transferjev konvencionalnega orožja v svetu približno 60 milijard ameriških dolarjev. "V to številko niso vključene dobave več večjih in srednje velikih držav izvoznic, kot na primer Združenega kraljestva, Irske, Belgije, Kanade, Poljske, Grčije, Srbije, saj ni na voljo podatkov o njihovih dejanskih dobavah orožja v letu 2009 oziroma 2010. Nekatere velike proizvajalke orožja in izvoznice, kot sta npr. Ruska federacija in Kitajska, pa tudi številne srednje in manjše proizvajalke konvencionalnega orožja, ne objavljajo podatkov o svojih mednarodnih transferjih konvencionalnega orožja," je še dodala Nagličeva.