Merklova mora premostiti tudi nasprotovanje njenemu predlogu o ponovnem sprejemu Grčije v evrsko območje, dvanajst let potem, ko so Atene izstopile iz skupne valute po množičnih nemirih zaradi varčevalnih ukrepov, zahtevanih s strani Nemčije, ko je bila še kanclerka." Tako si je čez ducat let zamislil Evropo Reutersov gospodarski komentator Alan Wheatley, potem ko je dobil v roke "vizionarsko sporočilo" najbolj izpostavljenih mož EU, med njimi predsednika Hermana Van Rompuya in šefa evropske centralne banke Maria Draghija, o bančni in proračunski evrski uniji ter morebitni zakladnici, ki bo izdajala skupne evrske obveznice.

Montijev rez v državne službe

Scenariji bodočnosti Evropske unije se zdaj pišejo že vsakodnevno in čeprav še ni minil niti teden od bruseljskega vrha, po katerem so predvsem nemški mediji lastni kanclerki pripisali, da je klecnila pod pritiskom Italije, Španije in Francije, bo danes zagotovo dobil dopolnitev s srečanjem Merkolove in italijanskega poslovodečega premierja Maria Montija v Rimu. Potem ko se je italijansko zmagoslavje v Bruslju nekoliko ohladilo in se je dogovorjena shema reševanja javnodolžniške krize prek stalnega mehanizma za stabilnost evra tudi zaradi nemške napotitve pogodbe na ustavno sodišče izkazala za še precej papirnato, bo predvidoma postalo nekoliko bolj jasno, kaj si lahko Italijani obetajo v prihodnjih mesecih. Monti jim je za uvod v pogovore s kanclerko včeraj že serviral desetodstotno zmanjšanje zaposlenosti v državnih firmah ter dvajsetodstotno zmanjšanje tistim, ki so se dokopali do ugodnih vodilnih položajev v državnih službah in podjetjih. Pri tem ni opredelil časovnega okvirja za izvedbo "redukcije", sindikati pa so mu že napovedali, da je medenih mesecev konec in da naj ne računa na njihovo zadržanost, kakršno so pokazali, odkar je novembra prevzel položaj in skozi parlament že spravil nekatere varčevalne ukrepe in reforme na trgu dela. Italijanski premier bo varčevalno naravnani nemški kolegici obljubil še nekatere ukrepe za uravnoteženje javnih financ, ki jih Italijani zagotovo ne bodo gladko pogoltnili, med njim stalno zmanjšanje proračunskih sredstev na regionalni in lokalni ravni za najmanj sedem milijard evrov na leto (letos zaradi potresa v Emilii Romagni le 4,2 milijarde), ter tudi dvig davka na dodano vrednost za predvidoma dve odstotni točki, ki naj bi ga uveljavili oktobra letos.

Popustljivost ali manever

Srečanje z Montijem že zna razkriti, v kolikšni meri je bila popustljivost Angele Merkel na zadnjem evropskem vrhu izsiljena, v kolikšni pa zgolj manevriranje pred skoraj sočasnim potrjevanjem pogodbe o stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM) v obeh domovih nemškega parlamenta, kjer je bila zanj potrebna dvotretjinska večina. Omenjeni mehanizem naj bi po prvotnih načrtih začel veljati že 1. julija, zaradi upočasnjenih ratifikacijskih postopkov je bil rok prestavljen za devet dni, zdaj pa bo na ledu vsaj do odločitve nemškega ustavnega sodišča, ki se bo s pogodbo po napovedih začelo ukvarjati 10. julija. Ker je pogodba vezana na uravnoteženje javnih financ v območju evra oziroma tako imenovani fiskalni pakt, je bilo za Merklovo pomembno, da jo spravi skozi parlamentarno proceduro, kot koncesijo opoziciji pa je obljubila podporo davku na finančne transakcije in okrepitev sredstev za spodbujanje gospodarske rasti.

"Da so Monti, Rajoy in Hollande veselo razglašali zmago (po nočnem sestanku minuli petek), govori predvsem o diplomatskih sposobnostih Merklove," je za Reuters komentiral Holger Schmieding iz najstarejše nemške banke Berenberg. S parlamentarnim glasovanjem o reševanju evra za vratom je zavzela zelo trdna stališča, med drugim tudi tisto, da "evrskih obveznic ne bo, dokler bo živa", zato je bilo videti, da se je na bruseljskem vrhu zelo omehčala in umaknila nazaj. V bistvu pa naj bi dosegla, kar je dejansko hotela. Namreč izpolnitev ključne zahteve o ustanovitvi supernadzornega telesa Evropske centralne banke nad reševanjem bank iz evrskega stabilizacijskega mehanizma. Njegovi obrisi so precej nejasni, povsem gotovo pa je, da rekapitalizacija bank iz ESM ne bo stekla brez zelo centraliziranega nadzora, in to je bila kanclerkina strategija od vsega začetka, saj nikoli ni bila nasprotnica finančne pomoči evrskim državam v težavah, ampak je zahtevala jasne pogoje zanjo in trdo kontrolo.

V Rimu se bo danes morda že pokazalo, kolikšne so sploh bile nemške koncesije Montiju, ki je v Bruslju po navedbah neimenovanih diplomatov grozil z zavrnitvijo tako imenovanega 120 milijard evrov vrednega pakta rasti, ki je bil za Merklovo ključen pri pridobivanju glasov opozicijskih socialdemokratov za podporo ESM, ko hkrati ni smela pokazati šibkosti pri zahtevah po zategovanju pasu, da je ne bi izdali poslanci njene lastne vladajoče koalicije. Merklova si je na neki način kupila čas, da potiska EU naprej proti fiskalni uniji, pri čemer ji lahko načrte pokvari ustavno sodišče. Po oceni poznavalcev nemškega ustavnega prava pa naj se ne bi zgodilo, da bi zavrnilo pogodbo o evrskem stabilizacijskem mehanizmu, ki je ključen za uveljavitev fiskalnega pakta v članicah EU, ki so z izjemo peščice, med njimi Slovenije, čakale na nemško potrditev.

Po Merklovi Hannelore Kraft?

Od tega, kako bo Merklova z dvostranskimi srečanji z evropskimi voditelji v prihodnjih mesecih izkristalizirala sliko o svojem domnevnem porazu v Bruslju, bo v mnogo čem odvisna tudi prihodnost njene koalicije. Tej v minulo nedeljo objavljeni anketi, ki je bila opravljena pred bruseljskim vrhom, že ni kazalo najbolje. Liberalci so namreč pod pragom vstopa v parlament, opozicijski socialdemokrati pa so prilezli že na 32 odstotkov in bi, če bi bile volitve zdaj, z zelenimi in njihovimi 13 odstotki že bili blizu zmagovalne koalicije, ki običajno zahteva od 47- do 48-odstotno volilno zmago zaradi izpada strank, ki ne dosežejo petodstotnega volilnega rezultata. Ankete pa so še posebej izpostavile rast priljubljenosti Hannelore Kraft, premierke Severnega Porenja - Vestfalije, ki je uvrščena takoj za predsednikom Joachimom Gauckom in kanclerko Merklovo. Nekateri že v njej vidijo izzivalko slednje, a se sama menda v tej vlogi (še) ne vidi. Za nameček pa je se je Merklova znašla še v primežu sestrske bavarske CSU, saj je njen vodja Horst Seehofer zagrozil z izstopom iz koalicije, če bo kanclerka še naprej popuščala evrskim bolnikom, kot je to storila na zadnjem vrhu EU.