Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je v imenu šesterice (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija) vodila prejšnja pogajanja z islamsko republiko, je izrazila upanje, da "bo Iran izrabil priložnost tokratnega srečanja, da pokaže pripravljenost na konkretne korake, ki bodo pomirili pomisleke mednarodne skupnosti, ustvarili zaupanje v miroljubno naravo iranskega jedrskega programa in izpolnili mednarodne obveznosti".
Mednarodni pogajalci so sicer v minulih mesecih večkrat izrazili optimizem glede doseganja dogovora z Iranom, a o konkretnih možnostih kompromisa niso govorili. Iran vztraja na pravici do civilnega jedrskega programa, ki zajema tudi bogatenje urana. Poleg tega zahteva odpravo proti njemu uvedenih mednarodnih sankcij, kot je s 1. julijem uveljavljen popoln embargo na uvoz iranske nafte v EU.
Zahod po drugi strani zahteva, da se Teheran odpove 20-odstotnemu bogatenju urana in omogoči popoln mednarodni nadzor svojih jedrskih aktivnosti. S tem bi namreč pomiril zaskrbljenost, da za krinko civilnega programa v resnici razvija jedrsko orožje. Še posebej Izrael, ki se čuti neposredno ogroženega, je večkrat zagrozil celo z možnostjo vojaškega posredovanja v Iranu.
