Republikanska večina v predstavniškem domu kongresa bo to skušala simbolično storiti kmalu po počitnicah ob dnevu neodvisnosti 4. julija. Republikanci v predstavniškem domu so marca leta 2010 potrjeno reformo že večkrat "ukinjali", vendar za to potrebujejo dve tretjini glasov v senatu in naklonjenega predsednika.

Bodo pa odločitev vrhovnega sodišča skušali s pridom izkoristiti pred splošnimi volitvami 6. novembra. Predsednik vrhovnega sodišča, konservativni John Roberts, ki ga je na položaj imenoval predsednik George Bush mlajši, je namreč v mnenju večine ključni del reforme opredelil kot davek, o katerem sodišče ni pristojno odločati.

Demokrati na čelu s predsednikom Barackom Obamo so prej odločno zavračali razlago, da je davčna kazen, ki bo po letu 2014 doletela vse Američane, ki se ne bodo zdravstveno zavarovali, davek. Sklicevali so se na ustavno pooblastilo kongresa, da regulira trgovino med zveznimi državami.

Američanom so lagali?

Roberts, ki se je pridružil liberalni četverici sodnikov, je republikancem tako obenem dal možnost za kritike demokratov pred volivci, da so jim povišali davke. Republikanski senator Lindsey Graham je za konservativno ameriško televizijo Fox dejal, da so demokrati očitno lagali Američanom, na kar bodo opozarjali vse do volitev.

Obama je v svojem odzivu ubral drugo pot in dejal, da Američanov sedaj več ne zanima ponavljanje starih razprav, še manj pa vrnitev v stare čase, ko so lahko zavarovalnice zavračale ljudi s prirojenimi okvarami ali boleznimi, večji zdravstveni posegi pa so tudi ob zavarovanju lahko pomenili osebni stečaj.

"Kot je sedaj verjetno že jasno, reforme nisem sprejel, ker bi bila to dobra politika," je dejal Obama, ki je vse od leta 2010 igral obrambo, republikanci pa so nasprotovanje reformi politično s pridom izkoriščali. "Sprejel sem jo, ker je dobra za državo in ker je dobra za ameriški narod," je dejal Obama in govor izkoristil za naštevanje najbolj priljubljenih določil reforme.

Zagovarjal je tudi zahtevo po obveznem zavarovanju, čemur je leta 2008 za razliko od tekmice za demokratsko predsedniško nominacijo Hillary Clinton odločno nasprotoval. Vendar pa je ugotovil, da brez širitve kroga zavarovancev z najmanj 30 milijoni ljudi, ne bo denarja za kritje drugih določil reforme.

Zakon naj bi bil slab

Romney, ki je pred leti v Massachusettsu kot guverner potrdil podobno reformo, je ponovil, da bo v primeru izvolitve za predsednika zakon ukinil, ker je slab, saj naj bi višal davke in nižal ugodnosti za starejše.

"To kar je storilo sodišče je slabo pravo in slaba politika," je dejal Romney, ki je v uri po odločitvi sodišča od podpornikov dobil 200.000 dolarjev za kampanjo proti Obami. "Američani se bodo morali odločiti. Če se želijo znebiti reforme, morajo zamenjati Obamo.".

Nekdanja podpredsedniška kandidatka ZDA Sarah Palin je sporočila, da je Obama lagal, ko je trdil, da obvezno zavarovanje ni davek. "Ko Obama laže, svoboda umira," je sporočila in obudila stare obtožbe, da reforma pomeni prihod odborov smrti, ki bodo odločali o evtanazijah starejših.

Tudi vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja je menil, da so demokrati prevarali Američane, zato je ponovil prepričanje, da je potrebno zakon odpraviti. Vodja večine v predstavniškem domu Eric Cantor iz Virginije, pa je ob napovedi glasovanja o ukinitvi reforme zatrdil, da ta ni storila ničesar za znižanje stroškov zavarovanja.

Zdravstvo kot pravica in ne privilegij

Vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade je po drugi strani izrazil zadovoljstvo, da je vrhovno sodišče dalo prednost vladavini prava pred strankarsko politiko. Voditeljica demokratske manjšine v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije pa je menila, da je sodišče potrdilo napredek v prizadevanjih, da zdravstvo postane pravica vseh, ne le privilegij nekaterih.

Republikanci so bili glede kritik na račun sodišča uvodoma zadržani, ampak so se osredotočili na obtožbo, da so jih demokrati pretentali. Demokrati sodišče hvalijo. "Odločitev ohranja ne le zdravstveno reformo, ampak tudi status sodišča kot ustanove, ki je nad politiko," je sporočil demokratski senator iz New Yorka Charles Schummer.

V naslednjih dneh bodo v ZDA potekale ognjevite razprave tudi o Robertsovem prestopu k liberalni manjšini sodišča. Večina analitikov je pričakovala, da bo to kvečjemu morda storil Anthony Kennedy, ki je znan kot pogost jeziček na tehtnici.

Vendar pa gre vsako sodišče s svojimi odločitvami v zgodovino po imenu predsednika in tudi sicer je Robertsova sodba, povsem v skladu z zahtevami republikancev, da sodišča ne smejo ustvarjati zakonov. Roberts je razsodil, da lahko sodišče voljo kongresa zavrne le, če je v očitnem nasprotju z ustavo.

Vrhovno sodišče ZDA podprlo ključni del Obamove zdravstvene reforme

Vrhovno sodišče ZDA je danes podprlo ključni del Obamove leta 2010 sprejete reforme zdravstvenega sistema. ''Obamacare'', kot so zdravstveno reformo poimenovali, oziroma njeno osrednje določilo, je skladno z ustavo.

Sodišče je danes Obami pravzaprav ''dodelilo zmago''. Zavrnili so argumente, ki trdijo, da naj bi kongres šel predaleč z zahtevami, da imajo vsi Američani osebno zdravsteno zavarovanje ali pa plačajo davčno kazen. Določilo je ustavno, je razsodilo sodišče s 5 glasovi za in 4 proti. Z liberalno manjšino sodišča je tokrat presenetljivo potegnil predsednik sodišča John Roberts za tesen izid pet proti štiri.

To ključno določilo reforme, brez katerega ne bi bilo mogoče financirati celotnega zgodovinskega projekta, stopi v veljavo leta 2014. Sodišče je obenem odločilo, da zvezna vlada zveznim državam ne sme groziti z zanikanjem sredstev za programe zdravstvenega zavarovanja starejših (medicare).

Nasprotniki določila so sicer menili, da kongres ne more prisiliti ljudi, da od ''privatnikov kupujejo produkte'', vlada pa je dejala, da je zdravsteveno zavarovanje produkt brez primere in ne nekaj nepomembnega.

Sodišče je ugotovilo, da ima zvezna vlada pravico zahtevati od Američanov, da se zdravstveno zavarujejo, ali pa plačajo davčno kazen. To ključno določilo reforme, brez katerega ne bi bilo mogoče financirati celotnega zgodovinskega projekta, stopi v veljavo leta 2014. Roberts je v mnenju večine sicer zavrnil argument, da je zahteva po obveznem zavarovanju v skladu z ustavnimi pooblastili vlade za regulacijo trgovine med zveznimi državami.

Vendar pa je zahtevo po zavarovanju oziroma "individualni mandat" označil za davek. "Ker ustava dopušča takšen davek, ni naša naloga, da ga prepovemo ali o njem sodimo," je zapisal Roberts. Razplet je zanimiv, saj je predsednik ZDA Barack Obama doslej v obrambo reforme zatrjeval, da individualni mandat ne pomeni davka. Ne glede na to pa bo Obama kmalu z veseljem potegnil na dan najbolj pozitivnega od treh govorov, ki jih je imel pripravljene za odziv na odločitev vrhovnega sodišča.

Sodišče je odločalo o ustavnosti zahteve po obveznem zavarovanju, s katero želi vlada v sistem pritegniti najmanj 30 milijonov novih zavarovancev, ki so večinoma zdravi in se zaradi visokih stroškov doslej niso zavarovali. Zavarovalnice bodo s tem dobile denar za pokrivanje stroškov zdravljenja ljudi s prirojenimi okvarami ali boleznimi. Sodišče je odločalo tudi o tem, ali je sploh pristojno za sodbo o individualnem mandatu, ki stopa v veljavo šele leta 2014.

Sodišče je odločalo še o tem, ali lahko reforma, katere deli, kot je ohranitev mladih do 26. leta starosti na policah svojih staršev, že veljajo, sploh obstane brez individualnega mandata. Nazadnje je sodišče odločalo tudi o tem, ali lahko zvezna vlada zveznim državam odvzame sredstva za izvajanje programa zavarovanja za revne (medicaid), če ne bodo sodelovale pri širitvi tega programa, kot to zahteva reforma. Medicaid vodijo zvezne države z denarjem iz zveznega proračuna.

Prvi dve vprašanj sta s potrditvijo individualnega mandata postali nepomembni, glede programa medicaid pa je večina odločila, da Washington zveznim državam ne sme odvzeti sredstev, če ne bodo sodelovale v širitvi programa. Rešitev bo moral najti zvezni kongres, kar pa se bo zgodilo šele po volitvah. Četverica konservativnih sodnikov je v ločenem mnenju zapisala, da zdravstvena reforma presega ustavna pooblastila vlade glede individualnega mandata in glede programa medicaid.

Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je v sredo dejal, da v Beli hiši pred odločitvijo vrhovnega sodišča slabo spijo. Sedaj bodo malce bolje, čeprav je za oceno vpliva odločitve na volitve 6. novembra prezgodaj. Romney je prav tako v sredo zagotovil, da bo odločitev sodišča zanj ugodna, kakršnakoli že bo. Če sodišče potrdi reformo, si bo še naprej prizadeval, da jo ukine, če pa jo ukine samo sodišče, pa toliko bolje.

Po zadnji anketi ameriške tiskovne agencije AP zdravstveno reformo, kot je sedaj, podpira le tretjina Američanov, nasprotuje pa ji 47 odstotkov. Anketa sicer obenem ugotavlja, da Američani niso bili zadovoljni niti s položajem pred reformo, saj kar tri četrtine vprašanih podpira nadaljevanje ali pa novo reformo.

Franklin Roosevelt je Američanom prinesel zvezno pokojninsko zavarovanje, Lyndon Johnson pa jim je dal zdravstveno zavarovanje za starejše (medicare) in medicaid. Vsi ostali so se morali doslej znajti, kakor so znali. Srečnejšim je zavarovanje krila država ali pa zasebni delodajalec, samozaposleni pa so morali tvegati brez zavarovanja, ki je predrago. Obamova reforma je bila sprva mišljena kot rešitev za slednje, vendar pa se stroški brez dodatnih reform ne bodo znižali. Reforma je velik napredek v tem, da zavarovalnice več ne smejo zavračati ljudi s prirojenimi okvarami ali boleznimi. Osnovni problem, da lahko huda bolezen človeka v ZDA požene v ubožnico, pa ostaja.

Visit msnbc.com for breaking news, world news, and news about the economy