Stanford je denar zbiral od naivnih vlagateljev, ki so verjeli obljubam o velikih donosih na vezane vloge pri njegovi banki v karibski otoški državi Antigva in Barbuda. Od denarja zanje seveda ni bilo nič, čeprav je Stanford živel na veliki nogi, potoval z zasebnimi letali, vlagal denar v dobre in propadle posle po ZDA, Latinski Ameriki in drugod, skratka živel lepo na račun denarja, ki so mu ga zaupali ljudje, željni donosov.
V zaporu je že od junija 2009, vse premoženje pa so mu zaplenili, tako da so ga morali braniti odvetniki po službeni dolžnosti. Zvezna porota ga je marca, po sedmih tednih sojenja, spoznala za krivega v 13 točkah obtožnice zaradi poneverb in prevar, tožilci pa so zahtevali najvišjo kazen 230 let zapora. Obramba je predlagala 41 mesecev.
Stanford je pred izrekom sodbe vztrajal, da je bil legitimen poslovnež in da ni naredil ničesar narobe. Kriva naj bi bila ameriška vlada, ki mu je zaplenila denar, da ni mogel vrniti investicij vlagateljem. Odvetniki so skušali krivdo zvrniti na glavno pričo vlade, nekdanjega glavnega finančnega direktorja pri Stanfordu Jamesa Davisa, vendar jim porota ni verjela.
Tožilec William Stellmach je Stanforda označil za prevaranta in strahopetca, ki ni sposoben obžalovanja. Vlagatelji si bodo lahko čez nekaj let, ko se bodo nehali prepirati in tožiti med seboj, razdelili le okoli 330 milijonov dolarjev, ki se nahajajo na številnih Stanfordovih zamrznjenih računih.
