Grčija kot eksperiment

Med drugim je Žižek izpostavil Grčijo kot nekakšno "simptomalno točko" današnje Evrope. "V smislu, kapitalizem je v krizi, ne ve, kaj početi." Poudaril je, da ta vidik ni nekaj marksističnega, da to priznavajo celo mnogi konzervativni komentatorji.

"Danes ima človek skoraj nostalgijo po starih časih, ko smo tudi levičarji mislili, da obstaja neka na pol ilegalna, skrita elita vladajočega razreda, ki nekako vleče vse niti in drži stvari v rokah. Jaz mislim, da vladajoči razred izgublja svojo vlogo, ni več sposoben niti usposobljen, da vlada," je razlagal Žižek.

"Mislim, da se v okviru teh eksperimentov, kako iz krize, v Grčiji zdaj eksperimentalno prakticira en model, neposredna diktatura mednarodnega finančnega sistema, radikalna razgradnja države blagostanja in tako dalje. Grčija je ena od možnih usod vseh nas. Ne tiste rasistične neumnosti 'leni ljudje, preveč so zapravljali'."

Celotno oddajo si lahko ogledate tukaj.

Kapitalizem pod vprašajem

Izpostavil je potrebo, da je treba skrbno spremljati gibanje Occupy Wall Street (sicer je na oddaji gostoval, oblečen v majico z napisom Okupirajmo Evropo - Occupy Europe).

"Do pred dvema ali tremi leti, če smo imeli proteste, so bili ti navadno osredotočeni na en problem, proti eni točki, proti rasizmu, vojni v Iraku, karkoli," poudarja Žižek in dodaja: "Zdaj imamo pa veliko gibanje, ki v nekem smislu postavlja pod vprašaj kapitalistični sistem kot takšen."

Na vprašanje, ali se strinja s trditvijo, da Izrael predstavlja grožnjo svetovnemu miru, je odgovoril, da tega ne misli, pri čemer je poudaril, da aktivno podpira Palestince. "Ves ta ton, kdo ogroža mir in tako dalje in tako dalje, vidim kot nekakšen psevdo problem. Osnovna težava je v tem, da moramo videti problem Zahodnega brega kot problem kolonizacije." Poudaril pa je, da je zelo pomembno, da Izraela ne povzdigujemo v nekakšen osrednji vir zla danes.

Koga ogroža kulturna globalizacija?

Med drugim se Žižek ne strinja z idejo, da nas ogroža globalizacija: "Globalizacija odpira nek prostor, kjer lahko tudi manjše nacije pridejo do svojega momenta." Pri tem je mislil na kulturno globalizacijo, filme, glasbo, romane. Misli, da "bodo prave žrtve kulturne globalizacije" pravzaprav Francija, Nemčija in tako dalje. "Te so nekako vse bolj in bolj izenačene z manjšimi državami."

Spregovoril je tudi o svojem delovanju: "Moj cilj je jasen, skozi vse malenkosti vzpodbuditi ljudi, da pričnejo razmišljati. Kot vedno ponavljam, kar nam danes grozi, ni le to, da nimamo odgovorov na probleme, temveč to, da nimamo jasne predstave o tem, kaj so problemi. In v tem je naša dolžnost, da ljudi spodbudimo."

Na vprašanje, kako on gleda na to, da ga uvrščajo med sto ali 25 največjih intelektualcev sveta, je odgovoril, da "so vse te kategorizacije norišnica", da o tem noče niti razmišljati.