Zlata zora je dobila slabih sedem odstotkov glasov, kar ji bo prineslo 21 poslanskih sedežev v grškem parlamentu. Zasedli jih bodo le "Grki bele rase", saj stranka Zlata zora medse sprejema le "primerne" člane.
Glavna točka njenega programa so "težave z imigranti", katerim Zlata zora pripisuje številne probleme grške družbe in jih označuje za nekakšnega "dežurnega krivca" za finančno krizo in getoizacijo večjih mest v državi. Prav na krilih tega prepričanja je stranka tudi osvojila zadostno število glasov za uvrstitev v parlament, saj so tujci trn v peti vedno večjemu številu Grkov.
Priseljenci v Grčiji sicer predstavljajo kakšnih deset odstotkov populacije, kar pomeni približno milijon ljudi, Zlata zora pa trdi, da je številka zaradi nezanesljivih statističnih podatkov še veliko večja. Neonacistična stranka je glede reševanja težav z imigranti celo predlagala, da bi priseljence, ki ne bi hoteli prostovoljno zapustiti Grčije, namestili kar v nekakšnih "delavskih taboriščih" - strašljiva ideja, če človek pomisli na koncentracijska taborišča med 2. svetovno vojno.
Sicer pa skrajna desnica zadnja leta po vsej Evropi vztrajno veča krog svojih privržencev. Kot je prepričan dolgoletni kolumnist britanskega časopisa Independent Adrian Hamilton, vzpona desnice še zdaleč ne moremo razložiti le s pojavom finančne krize. "Skrajna desnica je postala del sredinske politike, svoja pretekla neofašistična prepričanja pa je zamenjale z zmernimi izjavami in idejami," je zapisal v svojem komentarju.
Tako je, kot piše Hamilton, vodja francoske nacionalistične stranke Marine Le Pen, ki je v prvem krogu predsedniških volitev dosegla kar 18 odstotkov glasov, preoblikovala stroga prepričanja svojega očeta glede nacizma in Judov v mehak nastop proti priseljencem, Evropski uniji, finančnim institucijam in ostalim "tujim dejavnikom, ki so spodkopali Francijo". Enake prijeme uporabljajo stranke skrajne desnice na Nizozemskem, Madžarskem, v Avstriji in v več drugih evropskih državah.
