HEP naj bi bil zaradi prodaje elektrike po nižji ceni oškodovan za več milijonov kun, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Podjetji naj bi medtem zaradi cenejše elektrike nezakonito prihranili 3,8 milijona kun (okoli pol milijona evrov), je na spletni strani pisal hrvaški časnik Vjesnik.
HEP naj bi podjetjema elektriko ceneje prodajal v času med decembrom leta 2008 in junijem leta 2009, ko je Sanader odstopil z mesta premiera. Predsednik uprave HEP je v tistem času bil Ivan Mravak.
Obtožnica med drugim Mravka bremeni, da je na pobudo Sanaderja na ime HEP podjetju Dioki odobril kredit v vrednosti 15 milijonov kun (dva milijona evrov), poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Po poročanju Tanjuga je Mravak vso krivdo priznal, Ježić in Sanadar pa krivdo zavračata.
Pristojne oblasti vloge četrte obtožnice medtem uradno še niso potrdile. Mravkov odvetnik Branko Šerić je za Hino dejal, da je preiskava o tej zadevi končana. "Ne vem, ali je bila vložena obtožnica. Ko jo dobim, bom lahko potrdil," je še povedal Šerić.
Sanader je med zaslišanjem s strani Uskoka o tej zadevi dejal, da ni zlorabil svojega položaja, ko je bil na čelu hrvaške vlade, in zavrnil vse obtožbe.
Proti Sanaderju so po njegovem nenadnem odhodu s položaja predsednika hrvaške vlade uvedli več preiskav o njegovi morebitni vpletenosti v korupcijo. Proti njemu so bile že vložene tri obtožnice.
Med drugim Uskok Sanaderja bremeni, da je sodeloval pri nezakoniti prodaji poslovnega poslopja v zagrebški Planinski ulici, s čimer naj bi proračun oškodovali za 26,4 milijona kun (3,5 milijona evrov).
Sojenje poteka tudi v primeru domnevnega prejemanja deset milijonov evrov podkupnine od madžarske energetske družbe Mol za prenos upravljavskih pravic v Ini madžarskem partnerju. Ta primer je sicer del združene obtožnice proti Sanaderju, v kateri ga bremenijo, da je od avstrijske banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja prejel tudi pol milijona evrov nezakonite provizije.
