Novinarji brez meja so danes sporočili, da je bilo od začetka leta v nasilju, predvsem v Siriji in Somaliji, ubitih 21 novinarjev, šest blogerjev in svobodnih novinarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah organizacije, ki je danes tudi prenovila seznam organizacij ali vodij držav "sovražnikov" novinarjev, so novinarji prispevali k padcu velikega števila diktatorjev, ki so bili na njihovem seznamu, med drugim k strmoglavljenju nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha.

Na seznamu sovražnikov novinarjev je po navedbah organizacije 41 oseb ali organizacij, na vrhu liste pa sta sirski predsednik Bašar al Asad ter somalijsko islamistično gibanje al Šebab. Po navedbah organizacije sta skupna mota uvrščenih na seznam "Ni drugega glasu razen našega" ter "Ni prič naših zločinov", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kljub arabski pomladi in padcu nekaterih nekdanjih arabskih samodržcev so v organizaciji opozorili, da se je na seznam uvrstilo šest novih "sovražnikov" novinarjev. Med njimi so nigerijska islamistična skupina Boko Haram, v Egiptu vladajoči vojaški svet, egiptovski minister za informiranje Abdulkadir Husein Mohamed, pakistanska obveščevalna služba, vodja azerbajdžanske regije Nahičevan Vasif Talibov ter novi severnokorejski voditelj Kim Jong Un.

Novinarji brez meja, ki so poudarili, "da represivni režimi zelo dobro razumejo moč slik in informacij", so sicer sporočili, da so tik pred odprtjem pisarne v Libiji. Organizacija, ki je že dalj časa prisotna v Tuniziji, želi "nove vlade v regiji spremljati med procesom demokratizacije" ter jih "spodbuditi, da omogočijo razvoj svobodnih in pluralističnih medijev".

Evropska unija je medtem ob današnjem dnevu vse države pozvala k spoštovanju svobode medijev. Ashtonova je tako na vlade naslovila poziv, naj "zagotovijo varnost novinarjev in jim omogočijo, da brez strahu pred nasiljem in brez občutka krivde opravljajo svojo vlogo kot poročevalci ali komentatorji dogodkov na neodvisen način".

"Svoboda medijev velja za splet in druge medije, EU pa ostro nasprotuje vsakršnemu neutemeljenemu in nesorazmernemu omejevanju dostopa do ali uporabe teh medijev," je še poudarila Ashtonova.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je medtem poudaril, da "svoboda medijev ne bo nikoli dosežena enkrat za vselej". "To je nekaj, za kar se moramo bojevati in kar moramo negovati vsak dan," je poudaril Schulz.

"Grožnja tej krhki temeljni pravici nikoli ne izgine, postane le bolj subtilna. Zato vedno obstaja potreba po večji pozornosti civilne družbe in robustnejšem pravnem okviru, ki bi zagotavljala dostop in pluralizem medijev," je še dodal Schulz.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland pa je opozoril, da pomanjkanje transparentnih odnosov med mediji in vladami predstavlja grožnjo pluralističnim družbam. Ob tem je dodal, da je svoboda medijev življenjskega pomena za vsako demokracijo in poudaril, da je zagotovitev možnosti dela v svobodi in brez strahu pred represijo dolžnost izvoljenih politikov.