"Tega sodišča ne priznavam. Pristojnosti so vam podelile politične stranke, ki podpirajo večkulturnost," je Breivik po poročanju tujih agencij dejal sodnikom. V središču procesa bo sicer verjetno prav vprašanje, ali je Breivik psihično moten ali hladnokrven morilec, pa tudi dejstvo, da želi sam dokazati svojo odgovornost.
Breivik je nadalje izjavil, da prav tako ne priznava avtoritete sodnice Wenche Elisabeth Arntzen, ker je po njegovih besedah prijateljica sestre nekdanje premierke in vodje laburistične stranke Gro Harlem Brundtland.
Desničarski skrajnež se je v nadaljevanju opisal kot pisatelja, ki trenutno dela iz zapora, potem ko ga je sodnica vprašala, kakšen je njegov trenutni zaposlitveni status.
Prvi dan sojenja je Breivik tudi priznal, da je izvedel poboj, a zanikal krivdo. "Priznavam dejanja, ne pa kazenske krivde, in vztrajam, da je šlo za samoobrambo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Breivik, potem ko je tožilka Inga Bejer Engh več kot uro brala obtožbe na njegov račun. Med drugim je poudarila, da je obtoženi zagrešil najhujše zločine v zgodovini sodobne Norveške in da je "med prebivalci Norveške zasejal strah".
Ko je tožilstvo bralo seznam 77 ubitih in 42 huje ranjenih v Breivikovem strelskem pohodu, je Breivik, oblečen v temno obleko, svetlo srajco in zlato kravato, pazljivo poslušal, bral z lista pred seboj in si občasno kaj zapisal. Dejal je še, da so bila njegova dejanja "kruta, a nujna". Potem, ko se je izrekel, da ni kriv, je sodišče po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odredilo kratek odmor.
Po odmoru je tožilstvo pojasnilo, kako je Breivik načrtoval napad. Tožilec Svein Holden je naštel dejavnosti Breivika in njegovo članstvo v različnih skupinah od leta 1995 do njegove aretacije. Tožilstvo je pri tem ugotovilo, da mreža vitezov templjarjev, v imenu katere je bil Breivik po svojih besedah na "križarskem pohodu" proti večkulturni družbi in "muslimanski invaziji" na Evropo, ne obstaja. Tožilstvo se strinja s policijo, da je Breivik deloval sam.
Holden je med drugim omenil 1500 strani dolgi Breivikov manifest ter dejal, da je Breivik pred napadom kupil uniformo, orožje, strelivo ter material za izgradnjo bombe. Sodišču je tudi pokazal priponko z napisom Lovec na marksiste ter lažno policijsko izkaznico z Breivikovo fotografijo.
So bile morilčeve solze znak ponosa?
Tožilstvo je tudi predvajalo 12-minutni film, ki ga je Breivik objavil na dan napadov. Breivik, ki je celotno branje obtožnice in naštevanje njegovih žrtev spremljal s praznim izrazom na obrazu, je ob predvajanju filma krajši čas jokal. Tožilec Holden je pojasnil, da so dolgo razglabljali, ali naj film predvajajo. Naposled so se odločili, da je to nujno.
Predvajali so tudi doslej še neobjavljeni posnetek Breivikovega napada v vladni četrti v Oslu. Na posnetku, ki so ga posnele nadzorne kamere, je videti ljudi, ki gredo proti Breivikovemu kombiju, parkiranemu v četrti, nato pa kombi eksplodira.
Začetek sojenja je v sodni dvorani spremljalo okoli 200 ljudi, večinoma svojci žrtev, tisti, ki so preživeli Breivikove napade in novinarji. V sodni dvorani so bili tudi štirje psihiatri, ki jih je imenovalo sodišče in ki so pred začetkom sojenja podali nasprotujoči si oceni njegovega psihičnega stanja. Ti so pozorno spremljali njegovo vedenje.
Breiviku je žal, da "ni šel še dlje"
Breivik je sicer že prej priznal, da je lanskega julija z avto bombo v Oslu ubil osem ljudi in da je v mladinskem počitniškem taboru postrelil 69 mladih, zanikal pa je kazensko odgovornost za poboje. Tožilstvo je Breivika formalno obtožilo terorizma in načrtovanega umora, za sojenje pa je predvidenih deset tednov. Kot prvi bo na njem že danes nastopil prav Breivik, ki bo imel za pričanje čas do 23. aprila. Sodba je predvidena še pred prvo obletnico napadov.
Kot je pred dnevi povedal eden od Breivikovih odvetnikov Geir Lippestad, namerava napadalec pred sodiščem izraziti obžalovanje, da med napadi julija lani "ni šel še dlje". Med sojenjem bo sicer predstavil svoje ideološke motive, večkrat pa je že izrazil, da je bila laburistična stranka – Breivik je namreč v poletnem taboru, ki ga je organizirala stranka, postrelil 69 mladih - "legitimna tarča", ker je tolerirala muslimane.
Tožilstvo medtem še ni sporočilo, ali bodo za Breivika zahtevali zaporno kazen ali odhod v psihiatrično bolnišnico. Obtožen je terorističnega dejanja, za kar je zagrožena kazen do 21 let zapora, lahko pa mu jo podaljšajo tudi tako, da bo v zaporu vse življenje.
