Po navedbah ameriškega časopisja vaja ni bila zasnovana kot priprava na vojaško akcijo proti Iranu, predstavniki obrambnega ministrstva pa so poudarili, da njeni rezultati niso nujno edini možni izhod iz realnega vojaškega konflikta. So pa močno okrepili strahove med najodgovornejšimi, da se mu ZDA ne bodo mogle izogniti.
Povlečeni v spopad
Dvotedenska vaja v začetku tega meseca, poimenovana "Internal Look", je bila zasnovana na predpostavki, da so ZDA povlečene v vojno, potem ko Iran v povračilo za izraelski napad raketira ameriško vojaško ladjo v Perzijskem zalivu in ubije okoli 200 vojakov. Spopad se nadaljuje z ameriškimi napadi na iranske jedrske in druge vojaške zmogljivosti. Namen snovalcev vaje je bil predvsem preveriti notranje vojaške komunikacije med bojnim osebjem v Pentagonu, osrednjim poveljstvom v Tampi in Perzijskem zalivu takoj po izraelskem napadu. Pri tem so posebno pozornost namenili oceni dejanskega položaja v svetu.
Ob javnem izraelskem zatrjevanju, da se okno za preprečitev iranske jedrske oborožitve dokončno zapira, v Pentagonu ocenjujejo, da je izraelski napad na Iran verjeten v letu dni. Neuradno v Washingtonu tudi ocenjujejo, da jih Izrael na to ne bo opozoril ali pa bo akcijo zgolj nejasno napovedal. Sama vaja pa je bila zasnovana na predpostavki, da tega v Teheranu ne bodo verjeli in bodo prepričani, da Izrael in ZDA delujeta z roko v roki, ameriške sile v Zalivu pa v napadu sodelujejo. Medtem ko se bodo iranska letala podala v lov za izraelskimi, bo tarča raketnega napada tudi ameriško ladjevje, kar bo za Washington vojna napoved in povod za povračilni udarec.
Pri slednjem se ocene razlikujejo. Medtem ko so vojaški strategi prepričani, da bi izraelski nenadni napad na iranske jedrske zmogljivosti možnost, da Teheran pridobi jedrsko orožje, premaknil zgolj za leto dni, dodajajo, da bi jo omejen povračilni ameriški napad zamaknil še za naslednji dve leti. Samo v primeru, da bi se Barack Obama odločil za uporabo celotnega vojaškega arzenala vključno z bombami za razbijanje utrdb globoko pod zemljo, bi bil iranski jedrski program ustavljen za daljše obdobje.
Iranci ne bodo izzivali ZDA?
Nekateri vojaški analitiki sicer ocenjujejo, da je zadnja stvar, ki si jo želi iransko vodstvo, vojna na njihovem ozemlju. Zato naj ob morebitnem izraelskem napadu na njihove jedrske zmogljivosti ne bi neposredno napadali ameriških vojaških ciljev v Zalivu in s tem izzvali povračilne akcije. Konflikt bi se po njihovem lahko nadaljeval s terorističnimi napadi po zahodnih prestolnicah in z izdatno oborožitveno pomočjo Irana upornikom v Afganistanu. Tovrstna teheranska rabota seveda ne bi mogla ostati skrita, zagotovo pa je iranske oblasti ne bi javno priznavale oziroma zanjo prevzemale odgovornost. Sicer pa je ena največjih neznank, ki jih je upoštevala tudi vojaška vaja, kaj se plete v glavah iranskega vodstva, kot tudi to, kako bi se iranska nacija odzvala na vojaški spopad. Izraelski obveščevalci in tudi vojaški analitiki poskušajo zasejati dvom, da bo napad na iranske jedrske zmogljivosti prižgal regijski sod smodnika, a dejanskega odgovora, kaj mu bo sledilo, očitno ni.
