Po podatkih virov blizu kosovski policiji bi namreč veleposlaništvo zagotovo pogorelo do tal, če bi molotovka zadela svoj cilj in pristala v notranjosti zgradbe. S tem bi se ta že tako hud incident prelevil v težavo mednarodnega značaja, tako pa za zdaj zadeva le odnose med Kosovom in Makedonijo.
Makedonija je državo Kosovo priznala skupaj s Črno goro oktobra 2008 po precej intenzivnih pogajanjih med Prištino in Skopjem v zvezi z označitvijo meje med državama. To je bila tudi ena od najbolj pomembnih mednarodnih obveznosti Kosova, ki jo je predvidel tudi načrt Marttija Ahtisaarija iz marca 2007. Odtlej so bili odnosi med Kosovom in Makedonijo zelo dobri, spremljale so jih le občasne težave, ki se niso neposredno dotikale jedra odnosov, temveč so bile bolj posledica stališča Beograda, ki je nasprotoval vlogi Prištine pri regionalnem sodelovanju. Napad z molotovko je drugi tovrsten incident pred makedonskim veleposlaništvom, ki stoji v Dragodanu, kjer so skoncentrirane pravzaprav vse ambasade, ki delujejo v Prištini. V obeh primerih gre zagotovo za odziv na incidente v Makedoniji, ki so se pred tedni zgodili v Skopju, Tetovu in Gostivaru in imajo pridih medetnične nestrpnosti med Makedonci in Albanci, ki sicer predstavljajo četrtino makedonskega prebivalstva.
Kosovske politične stranke z izjemo gibanja Samoodločba so bile pri komentarjih omenjenih dogodkov zelo zadržane. Pozvale so k rešitvi težav in k nadaljevanju trenda zelo dobrih odnosov med Kosovom in Makedonijo. Gibanje Samoodločba pa je zaradi takšne zadržanosti ostro kritiziralo uradno Prištino, saj bi morala vlada po njihovem mnenju obsoditi incidente, v katerih so padle tudi smrtne žrtve. V Gostivarju je na primer makedonski policist, ki ni bil na službeni dolžnosti, smrtno ranil dva Albanca.
Kosovski funkcionarji in praktično vse kosovske stranke pa so se odzvali na napad na makedonsko veleposlaništvo. Od tedaj stavbo 24 ur na dan varujejo kosovski policisti, tako da bi bilo po vsemu sodeč podoben napad zelo težko ponoviti. Kosovska vlada premierja Hashima Thaçija, ki se že tako sooča s kopico težav zaradi napovedi vlade Srbije, da bo 6. maja letos tudi na ozemlju Kosova organizirala volitve, si po podatkih iz krogov blizu premierju Thaçiju nikakor ne želi še dodatnih problemov v odnosih z Makedonijo.
Thaçi je pred tednom dni med govorom v kosovskem parlamentu presenetil mnoge zahodne diplomate v Prištini. Takrat je izjavil, da bi lahko Albanci zahtevali, naj vsi pripadniki njihovega naroda zaživijo v eni skupni državi, če bi prišlo do spreminjanja meja Kosova na severu države. A ta izjava je dejansko Thaçijev poziv Bruslju in Washingtonu, naj pomagata Prištini in preprečita, da bi Srbija izpeljala volitve na Kosovu. V resnici tako ne gre za napoved spremembe politike uradne Prištine do sosednjih držav.