Latell svoje sume utemeljuje na odkritjih, da je bivši kubanski obveščevalec Florentino Aspillaga dobil navodila, naj "prisluškuje in pazi na vsako malo podrobnost iz Teksasa“. Navodila je obveščevalec prejel tri ure pred atentatom.
Aspillaga je sicer delal v komunikacijskem centru poleg Castrovega doma v Havani, večino časa pa je posvetil sledenju in prisluškovanju Ciinim radijskim signalom. Na dan Kennedyjevega atentata pa je Aspillaga prejel navodila, naj prekine z običajnimi opravili in se osredotoči na dogajanje v Tekasasu. Aspillaga je kasneje postal najslavnejši disident iz vrst kubanske obveščevalne službe, Cii pa je povedal tudi vse, kar je vedel v zvezi z dogajanjem na Kubi tekom dne Kennedyjevega atentata.
Latell trdi, da je Aspillaga Cii povedal, da je Castro vedel, da bo prišlo do atentata, a to nikdar ni prišlo v javnost. Latell je v svoji knjigi o kubanski obveščevalni službi, ki temelji na pogovorih z Aspillagom, zapisal, da je Lee Harvey Oswald v Mehiki, po zavrnjeni prošnji za kubansko vizo, obljubil, da bo ubil Kennedyja, da bi dokazal, da je pravi revolucionar.
Castro se je Kennedyja bal
"Ne pravim, da je Castro ukazal atentat na Kennedyja, niti da je bil Oswald pod njegovim neposrednim nadzorom. Morda je tudi bil, a tega ne trdim, ker za to ni dokazov,“ je v pogovoru za Miami Herald povedal Latell.
"Je Castro želel mrtvega Kennedyja? Da. Kennedyja se je bal in vedel je, da ga Kennedy želi stisniti. V Castrovi glavi je šlo za samoobrambo. Vse kar piše, temelji na dokumentih in izjavah zanesljivih virov,“ pravi Latell.
V knjigi piše tudi, da je Castro pet mesecev po atentatu pravzaprav priznal, da je vedel za Oswaldove namere. Priznanje se je zgodilo na kubanski ambasadi v Mehiki, se pravi, na istem mestu, kjer je Oswald najavil atentat, in točki, ki je služila kot vohunski center operacijam v ZDA. Da je vedel za atentat, je Castro povedal v pogovoru z FBI agentom pod krinko Jackom Childsomom, ki se je pretvarjal, da je član komunistične celice v ZDA, piše v Latellovi knjigi.
