Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je Američane obtožil, da ne sodelujejo v preiskavi. Po besedah Leona Panette, obrambnega ministra, vojaku zaradi pokola 16 afganistanskih vaščanov grozi smrtna kazen.
Ime storilca ostaja tajno
"Povsem običajno je, da imena vojaškega osebja ostanejo tajna, vse dokler ni izdelana obtožnica," je včeraj v Seattlu dejal John Henry Brown, odvetnik narednika, ki menda zavrača sodelovanje s preiskovalci. Komaj nekaj ur kasneje je Brown, ki je pred časom branil nekega serijskega morilca, dejal, da ime njegove stranke ostaja tajno zaradi varnostnih razlogov, ki jih navaja ameriška vojska. Po nekateri informacijah so družino (ženo in dva otroka) domnevnega morilca preselili v ameriško oporišče Lewis McChord v bližini Seattla, kjer se je osumljenec izuril za ostrostrelca. Po besedah odvetnika Browna je njegova stranka v Afganistan prispela lani decembra. "Po trikratnem službovanju v Iraku je mislil, da je opravil z bojišči. Zdi se, da je bila takšna tudi odločitev vojaških oblasti. Toda stvari so se spremenile čez noč in moja stranka je v Afganistan odšla proti svoji volji in volji njegove družine," je včeraj za mrežo NBC dejal Brown.
V Iraku dvakrat ranjeni vojak je dan pred pokolom doživel travmo, ko je njegovemu prijatelju odneslo nogo, je trdil Brown in izpostavil hipotezo, da je bila njegova stranka v trenutku zločina v stanju posttravmatske stresne motnje. Poleg tega je Brown poudaril, da je bila njegova stranka dvakrat ranjena ter da preiskave vojaških zdravnikov o poškodbi na glavi niso bile dovolj temeljite. Z navajanjem elementov olajševalnih okoliščin in neprištevnosti skuša branilec iz Seattla preprečiti, da bi za morilca zahtevali smrtno kazen.
Karzaj namerava zahtevati resnico o pokolu
Brown ne zanika možnosti, da je njegova stranka pred pokolom zaužila alkohol. Toda istočasno zelo odločno oporeka trditvam anonimnega vira, ki ga je v svojem poročilu navedel New York Times in ki napeljuje na to, da je narednik moril v izbruhu jeze in zaradi družinskih odnosov. "Ko bo prišlo na dan, se bo izkazalo, da je bilo vse skupaj kombinacija stresa, alkohola in družinskih problemov. Preprosto zlomilo ga je," je za New York Times dejal anonimni državni uslužbenec, obveščen o poteku vojaške preiskave.
"Vojaški poveljnik mi je pravkar sporočil, da Američani ne sodelujejo z našimi preiskovalci. Po prepričanju vaščanov pokola ni mogla storiti ena sama oseba. Ubijanje je potekalo v štirih različnih prostorih, umorjene ženske in otroke so nato spravili v en sam prostor ter jih zažgali. Tega ni mogla storiti ena sama oseba," je včeraj novinarjem dejal afganistanski predsednik. Karzaj, ki je dan pred tem od Američanov zahteval, da naj takoj umaknejo svoje čete z afganistanskega podeželja. Karzaj je včeraj dodal, da Kabul tokrat ne bo molčal ter da namerava jasno in glasno zahtevati vso resnico o pokolu.
Jeza predsednika Karzaja tokrat skrbi tudi ameriške stratege. Običajno se na izbruhe afganistanskega predsednika v Washingtonu ne odzovejo ali pa Karzaju vrnejo z njegovo koruptnostjo. Tokratna zahteva, da naj Nato s podeželja umakne vojaške enote ter prekine nočne akcije, pa se ne sklada s strategijo, s katero Nato poskuša razbiti talibansko vodstvo. Med srečanjem z britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki je bilo v sredo v Beli hiši, je predsednik Obama potrdil, da je strategija razbijanja hegemonije talibanov na podeželju temeljnega pomena za realizacijo načrta, po katerem naj bi do leta 2014 zavezniške sile umaknile vse bojne enote iz Afganistana. O podrobnostih tega načrta naj bi v mesecu maju podpisali sporazum na vrhu Nata v Chicagu. Ta sporazum je zdaj pod vprašanjem, trdijo v Washingtonu. Obama in Karzaj sta sicer včeraj govorila po telefonu. Kot je razvidno iz sporočila za javnost, objavljenega na straneh Bele hiše, sta se voditelja strinjala, da se proces prenosa odgovornosti za varnost v državi na afganistanske varnostne sile konča do konca leta 2014. Prav tako sta se strinjala, da bosta še razpravljala o Karzajevih skrbeh glede prisotnosti tujih sil v afganistanskih vaseh, so zapisali na spletnih straneh Bele hiše.
