Kot poroča Wall Street Journal, je Kony 2012 odvzel prvo mesto najbolj gledanega posnetka na YouTubu Susan Boyle. Slednja je s svojo pesmijo I dreamed a dream v šestih dneh zbrala 70 milijonov ogledov. Kony 2012 je, kot že rečeno, to številko prekosil v petih dneh.

Joseph Kony je vodja uporniške skupine Lord Resistance Army (Gospodova uporniška vojska), ki že desetletja ugrablja otroke vseh starosti. Fantke spremenijo v otroške vojake, ki so prisiljeni v to, da iznakazijo ali pobijejo druge ljudi, vključno s svojimi starši, deklice pa postanejo spolne sužnje. Organizacija Invisible Children, torej Nevidni otroci, se trudi, da bi naredila Konyja slavnega. Ne da bi ga proslavila, temveč da bi nanj opozorila cel svet.

Kar organizacija od gledalca pričakuje je, da si slabe pol ure dolg video ogleda in ga deli naprej ter če lahko, donira kak cekin organizaciji, ali kupi enega od izdelkov, ki jih organizacija ponuja (npr. zapestnica z napisom Stop Kony). In uspelo jim je. Kony 2012 je obnorel celo zvezdniški svet in najvišje vrhove politike. Tako so ga v prvih dneh delili zvezdniki kot je Ryan Seacrest, Sean Combs (P. Diddy), Rihanna, delovanje organizacije pa je pohvalil celo sam predstavnik Bele hiše, Jay Carney.

Kritike: Konyja v Ugandi ni že več let

Kljub temu sta posnetek in organizacija sama naletela tudi na negativna mnenja nekaterih organizacij in posameznih strokovnjakov, negativni odzivi pa prihajajo tudi neposredno iz Ugande. Prva in glavna kritika, ki leti na Invisible Children, je, da Josepha Konyja v Ugandi ni že več let, nahajal naj bi se v sosednjem Kongu. Res je, da je Kony zločinec in mora biti ujeti, a ljudje iz Ugande so ogorčeni nad početjem Invisible Children.

Organizacija Edirisa, ugandska organizacija za promocijo Afrike, ustvarjalnosti, kultur in praktičnih znanj – katere soustanovitelj je Miha Logar iz Kranja, je na facebooku celo ustvarila stran, ki se bori proti negativnim učinkom akcije Kony 2012 ''Uganda's Response to KONY 2012''

Da se Joseph Kony ne nahaja več v Ugandi ter da naj bi njegova vojska danes štela le okoli 200 ljudi, poročajo tuji mediji, enako pa nam je potrdil tudi vir iz organizacije Edirisa, ki je tudi sam živel v Ugandi. Dodal je, da v mestih, ki jih Invisible Children omeni v svojem videu, danes pravzaprav živijo in se zdravijo prav Konyjeve žrtve.

Leni aktivizem

Druga kritika Invisible Children je, da kljub temu, da so lani zbrali več kot 8 milijonov dolarjev, naj bi le 32 odstotkov tega porabili za pomoč otrokom, ostalo pa za operativne stroške. Invisible Children se je odzval z več objavami na spletu, v katerih ne le razložijo, zakaj počnejo, kar počnejo, in kako vaši kliki in delitve posnetka vplivajo na svet, temveč tudi povedo, da so njihove finance povsem javno dostopne. Več si lahko preberete na TEJ spletni strani.

Nadalje mnogi tuji mediji in strokovnjaki v njih trdijo, da gre za t.i. ''slacktivism''. Gre za sestavljenko besed slack in activism, torej lenoba in aktivizem. Šlo naj bi za širjenje občutka, da lahko človek ali več milijonov ljudi nekaj spremenijo že samo s tem, ko si ogledajo in delijo določen posnetek ali pa sliko. Slacktivism daje ljudem moralno potuho, trdijo nekateri. Kot nam je povedal tudi vir iz Edirise, in kar lahko opazimo tudi sami v posnetku, je, da ne ponudi objektivnih informacij, številk ali kakega drugega ''dokaznega gradiva'', apelira zgolj na čustva.

Invisible Children odgovarja

Takoj po tem, ko je organizacija začela dobivati obsežnejše kritike, se je odzval tudi izvršni direktor organizacije Invisible Children, Ben Keesey. V posnetku, ki so ga na YouTubu objavili včeraj (oglejte si ga spodaj), se je odločil podrobneje razložiti delovanje Nevidnih Otrok in ''odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se porajajo''. Posnetek vključuje tudi razlago delovanja same organizacije – njihov ''edinstveni trislojni model'' in razlago njihovega finančnega modela.

Ne glede na vse pozitivne in negativne kritike Kony 2012 raste še naprej.