O varnostnih temah na že 48. münchenski konferenci, ki bo trajala do nedelje, razpravlja več kot 350 vodilnih politikov, vojaških strokovnjakov, znanstvenikov in tudi menedžerjev iz vsega sveta. V ospredju zanimanja bo tudi zaostrovanje spora z Iranom in umik mednarodnih sil iz Afganistana.

Danes so svoje nagovore opravili številni ključni govorci. Clintonova je tako po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudarila, da Evropa ostaja ključni partner ZDA pri zagotavljanju varnosti v svetu. "Slišala sem nekaj dvomov, a resnica ne bi mogla biti bolj jasna. Evropa ostaja naš prvi varnostni partner," je zagotovila.

V nagovoru, ki je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zvenel predvsem kot zagotovilo Evropi, je ameriška državna sekretarka obljubila skupna prizadevanja za združeno in varno Evropo, skupno gospodarsko okrevanje, agilno varnostno povezovanje in demokratični Bližnji vzhod. Ob tem pa je evropske partnerje pozvala k sodelovanju pri izkoriščanju priložnosti, ki se odpirajo na področju azijsko-pacifiške regije.

ZDA zmanjšujejo prisotnost v Evropi

ZDA sicer v luči zmanjševanja obrambnega proračuna zmanjšujejo svojo prisotnost v Evropi in se obračajo proti Aziji in Bližnjemu vzhodu. Nemški obrambni minister Thomas de Maiziere je ob odprtju konference v petek poudaril, da se Evropa tega strateškega premika ne sme bati, pač pa mora sama poskrbeti za mir in varnost na svojih tleh.

Da ZDA ne zapuščajo Evrope, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes poudaril tudi ameriški obrambni sekretar Leon Panetta. "Naš vojaški odtis v Evropi bo tudi v prihodnosti večji kot v drugih delih sveta," je zagotovil in spomnil na izgradnjo raketnega ščita v Evropi.

Panetta je izrazil še prepričanje, da bo kljub načrtovanim prihrankom v višini 487 milijard evrov v prihodnjih 10 letih ameriška vojska ostala najmočnejša na svetu in bo še naprej sposobna uveljavljati interese ZDA in njenih partnerjev. Glede prihodnosti misije v Afganistanu je izrazil upanje, da bodo afganistanske varnostne sile nadzor nad državo v celoti prevzele v letu 2013, medtem pa bodo mednarodne sile Isaf do konca leta 2014 ostale v bojni pripravljenosti.

Lavrov za mirovni pakt

Kot že omenjeno, je v Münchnu veliko pozornosti namenjene tudi odnosom zveze Nato z Rusijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je po poročanju dpa tako zavzel za novi pravno zavezujoči evropski mirovni pakt. Z njim bi Evropa jasno pokazala, da obdobje hladne vojne odločno pušča za sabo, je menil.

Je pa znova opozoril evropske partnerje, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Rusije. Ta se nahaja v obdobju tranzicije, s katero hitrostjo se bo ta proces odvijal, pa bo odločal ruski narod. Lavrov je poudaril še, da je nezaupanje evropskih partnerjev neupravičeno.

Rusija je zelo skeptična do načrtov ZDA o izgradnji raketnega ščita v Evropi. Te teme se je danes na konferenci dotaknil nemški zunanji minister Westerwelle, ki se je zavzel za to, da ZDA po izgradnji omenjenega ščita iz Evrope umaknejo vse svoje jedrsko orožje. Takšna poteza bi pomenila "pomemben prispevek k skupni evropski varnosti," je menil. Taktično jedrsko orožje, nameščeno v Evropi, je po njegovih besedah "ostanek blokovske politike".

Opozoril je tudi pred zaostrovanjem spora z Rusijo in se je namesto tega zavzel za iskanje rešitev, ki bodo sprejemljive za vse. Z izčrpnimi političnimi garancijami, ukrepi za povečanje transparentnosti in izmenjavo podatkov in strokovnjakov je mogoče zbližati stališča Nata in Rusije, je optimističen. "Varnostni prispevek raketnega ščita bo toliko večji, kolikor široko ga bomo lahko razpeli," je poudaril.

Tudi Rasmussen za sodelovanje

Za več sodelovanja se je zavzel tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Izpostavil je potrebo po skupnem razumevanju, ukazih, standardih in uporabi jezika, kar je ključno predvsem v času, ko so proračuni držav pod pritiskom. Spomnil je na primer operacije v Libiji, ko na danskih bojnih letalih F-16 ni bilo mogoče uporabiti francoskega streliva. Zavzel se je tudi za skupna urjenja vojakov vseh članic Nata in pohvalil načrte ZDA, ki nameravajo v prihodnje evropske vaje vključevati tudi vojake, ki sicer niso nastanjeni na stari celini.

Münchenska konferenca, ki se je udeležuje tudi slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič, je eno najpomembnejših mednarodnih srečanj o varnosti v svetu. Konference se običajno udeležujejo številni visoki politiki, strokovnjaki za varnost, vojaški predstavniki pa tudi predstavniki vojaške industrije. Predstavlja tudi priložnost za številna neformalna srečanja ob robu.

Protest: "Ne miru z Natom"

Okoli 2000 ljudi se je danes zbralo na protestih proti varnostni konferenci v Münchnu. Prireditev je potekala pod geslom "Ne miru z Natom. Ne miru z vojaškimi posli". Protestniki so se zbrali v središču bavarske prestolnice in z glasno glasbo krenili po ulicah.

Proteste je pripravilo skoraj 100 organizacij, ki se se povezale v Zvezo proti Natovi varnostni konferenci. "Varnostna konferenca je namenjena temu, da Evropa postane vojaško močnejša in proti temu protestiramo," je dejal eden od organizatorjev protestov Claus Schreer.