Tako tokratno zasedanje obrambnih ministrov zaveznic kot aprilsko "jumbo" zasedanje, torej skupno srečanje zunanjih in obrambnih ministrov, bosta v znamenju priprav na vrh Nata, ki bo 20. in 21. maja v Chicagu.

Ministri bodo pregledali napredek pri razvoju koncepta pametne obrambe, ki je v času finančne krize, ko morajo zaveznice krčiti obrambne izdatke, še posebej pomemben, saj naj bi z združevanjem zmogljivosti posameznih držav prinesel boljše rezultate z enakimi sredstvi.

Trije ključni vidiki koncepta pametne obrambe so okrepljeno sodelovanje, prednostna opredelitev nalog, torej da manj pomembne počivajo, v ospredju so pomembnejše, in specializacija, torej da vsaka zaveznica okrepi določeno vlogo, s katero lahko prinese dodano vrednost.

Doslej je bilo v okviru koncepta pametne obrambe opredeljenih od 20 do 30 nosilnih projektov, med katerimi velja za enega najpomembnejših projekt nadzora iz zraka, saj je operacija Nata v Libiji pokazala, da je to ena šibkih točk zavezništva.

Projekt je bistven za zagotavljanje varnosti vojakov na terenu, saj se z opazovanjem bojišča z velike višine poveča preglednost in zmanjša kolateralna škoda.

V tem projektu od samega začetka sodeluje tudi Slovenija s finančnim vložkom v višini šest milijonov evrov, medtem ko je celotna vrednost projekta ocenjena na približno milijardo evrov. Namen je, da se v projekt vključi tudi slovensko gospodarstvo, omenja se možnost sodelovanja slovenskega podjetja na področju IT-storitev Hermes Softlab.

V sklopu nosilnih projektov pametne obrambe bi lahko Slovenija na primer sodelovala še s svojimi izkušnjami na področju gorskega bojevanja ter z enotami za radiološko, kemično in biološko obrambo.

Ministri bodo govorili tudi o operaciji Kfor na Kosovu. Zaradi lanskih nemirov na severu Kosova je zavezništvo za zdaj opustilo načrte za prehod v fazo Vrata 3, ki bi pomenila zmanjšanje sil na Kosovu z okoli 5800 na okoli 2000 pripadnikov. Razmišljalo se je tudi o povečanju sil, vendar se za to niso odločili.

V operaciji Kfor trenutno sodeluje 23 članic Nata in sedem partnerskih držav. Slovenija je tam prisotna z okoli 300 vojaki.

Prav tako bodo ministri govorili o še eni ključni operaciji zavezništva - Isaf v Afganistanu, in sicer o poteku prenosa pristojnosti na afganistanske sile.

Slovenija ostaja v Afganistanu do konca leta. Od nove vlade pa se pričakuje opredelitev nadaljnje strategije za Afganistan.

V zavezništvu se sicer pričakuje, da se odločitve o prisotnosti v Afganistanu sprejemajo skupaj, po načelu "skupaj noter, skupaj ven". Po pričakovanjih bo Afganistanu v Chicagu namenjene precej pozornosti, od Američanov se pričakuje konkretna opredelitev pomembnih mejnikov v procesu prenosa oblasti.

Dvodnevno zasedanje se začne v četrtek ob 13. uri z razpravo o Afganistanu in Kosovu, operaciji Oceanski ščit za boj proti piratom ob somalijski obali ter reformi Natovih agencij, ki naj bi zaživela na sredini letošnjega leta. Ta razprava bo potekala v formatu 28 članic Nata.

V četrtek popoldne bo govora o pametni obrambi in v okviru te razprave bodo Američani predstavili svojo novo obrambno strategijo, v četrtek zvečer pa bodo ministri na delovni večerji govorili o obrambni in odvračevalni drži Nata, vključno z raketno obrambo.

V petek se bo zasedanje zjutraj začelo z razpravo o Kosovu v formatu vseh držav, ki sodelujejo v operaciji Kfor. Sledila bo razprava o Afganistanu v formatu držav, ki sodelujejo v tamkajšnji operaciji Isaf.

Na zadnjem vrhu zavezništva, novembra 2010 v Lizboni, so se voditelji zaveznic sestali tudi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Ali bo vrh Nata in Rusije tudi v Chicagu, je za zdaj nemogoče napovedati, ker je treba najprej počakati na izid ruskih predsedniških volitev marca letos.

Rusija trenutno nima svojega veleposlanika pri Natu. To vlogo je opravljal Dmitrij Rogozin, ki pa ga je ruski predsednik decembra lani imenoval na položaj podpredsednika ruske vlade, odgovornega za vojaško industrijo in obrambno javno naročanje.