Odškodnine naj bi izplačevali na "nebirokratski" način, kar pomeni, da žrtvam v zahtevkih ni treba v podrobnosti opisati, kaj vse so pretrpele. Na ministrstvu niso želeli razkriti, koliko ljudi bo prejelo odškodnine. Nemško javnost je novembra lani pretresla ugotovitev, da za nerazrešenimi umori 10 ljudi med letoma 2000 in 2007 najverjetneje stoji neonacistična teroristična celica iz Zwickaua z imenom Nacionalsocialistično podzemlje (NSU).
Skupina naj bi v omenjenem obdobju ubila osem Turkov, Grka in policistko, prav tako pa domnevajo, da stoji za bombnima napadoma v Kölnu leta 2001 in 2004, v katerih je bilo ranjenih 23 ljudi. Zakrivila naj bi tudi niz bančnih ropov. Nemce je v zvezi z razkritjem razburilo predvsem dejstvo, da pristojni organi zaradi hudih napak v preiskavah omenjenih umorov vrsto let niso povezali z desničarskimi skrajneži. Nemška kanclerka Angela Merkel je zato primer označila za "sramoto" za Nemčijo.
Pravosodno ministrstvo je lani napovedalo izplačilo odškodnin žrtvam teh neonacističnih napadov. Denar črpajo iz sklada za žrtve desničarskih kaznivih dejanj, za katerega so lani namenili milijon evrov. Kakih deset nemških nevladnih združenj je medtem danes pozvalo k večjim prizadevanjem v boju proti rasizmu in desničarskim skrajnežem v državi. Kot je ob predstavitvi skupne izjave povedal vodja turške skupnosti v Nemčiji Kenan Kolat, je treba preučiti tudi "latentno rasistične strukture v preiskovalnih organih".
Pri tem je bil Kolat kritičen do t. i. integracijskega vrha, na katerega je v torek povabila vlada v Berlinu, saj meni, da je treba več govoriti o demokraciji in človekovih pravicah kot o integraciji. Zato nameravajo združenja civilne družbe same organizirati "vrh proti rasizmu", ob 21. marcu, dnevu boja proti rasizmu, pa načrtujejo prekinitve dela.
