Boni Yayi je na položaju predsedujočega AU, katerega mandat traja eno leto, nasledil predsednika Ekvatorialne Gvineje Teodora Obianga Nguemo. Kot je dejal ob izvolitvi, sprejema položaj z veliko odgovornostjo, sicer pa si bo prizadeval, da "se mir vrne na naš kontinent".

Obiang Nguema, ki se je poslovil s položaja, pa je ob izteku mandata izrazil obžalovanje, da je Afrika danes "kot šahovska deska, na kateri so države in voditelji kot kmetje ... manipulirani s strani tujih sil".

Voditelje AU je ob začetku 18. vrha nagovoril tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Kot je dejal, je bila arabska pomlad "opomin, da morajo voditelji prisluhniti svojemu narodu". Po njegovih besedah so dogodki pokazali, da "represija vodi v slepo ulico".

Sicer pa je Ban afriške voditelje tudi pozval, naj spoštujejo pravice homoseksualcev. "Ena od oblik diskriminacije, ki so jo številne države ignorirale ali celo kaznovale, je bila diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ali spola," je po poročanju AFP dejal Ban.

V ponedeljek bodo udeleženci vrha izbrali tudi novega predsednika komisije AU, glavnega izvršnega organa organizacije s 54 članicami. Za položaj se potegujeta dosedanji predsednik Jean Ping iz Gabona in južnoafriška notranja ministrica Nkosazana Dlamini-Zuma. Doslej tega položaja še ni zasedala ženska. Volitve bodo sicer potekale tajno, še poroča AFP.

62-letna Dlamini-Zuma, bivša žena južnoafriškega predsednika Jacoba Zume, je sprožila močno kampanjo in ima podporo 15 držav Južnoafriške razvojne skupnosti. Južnoafriška republika je močno lobirala, da bi zbrala dvotretjinsko podporo za svojo kandidatko.

Sicer pa bodo po pričakovanjih tokratni vrh AU zaznamovale razprave o krepitvi trgovinskih odnosov med afriškimi državami in o oboroženih sporih na črni celini.

Cilj pogovorov o "spodbujanju znotrajafriške trgovine" je okrepiti gospodarske vezi med afriškimi državami, ki imajo tradicionalno najtesnejše trgovinske odnose z nekdanjimi kolonialnimi silami. Afriški voditelji bodo razpravljali tudi o konfliktu v Somaliji, kjer ima AU 10.000 svojih pripadnikov, ki ščitijo tamkajšnjo vlado pred islamsko milico Šebab.

Po smrti Gadafija bo Libijo, ki v proračun unije prispeva okoli 15 odstotkov sredstev, v Adis Abebi zastopal premier Abdel Rahim al Kib. Gadafi, ki je bil znan po svojih več ur trajajočih gorečih govorih na srečanjih unije, velja za očeta AU, ki je bila ustanovljena leta 1999 v libijski Sirti.

Srečanje voditeljev AU prvič poteka na novem sedežu organizacije v Adis Abebi. Več kot 150 milijonov evrov vredno poslopje, ki so ga slovesno odprli v soboto, je financirala Kitajska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.