Posebna komisija zgornjega doma francoskega parlamenta je sicer v sredo sprejela pobudo, v kateri je ocenila, da je zakonski predlog v nasprotju z ustavo, a je bila kljub temu zakonu naklonjena večina senatorjev. V Franciji je zanikanje holokavsta v drugi svetovni vojni že sedaj v nasprotju z zakonom, kar se kaznuje z enoletno zaporno kaznijo in 45 tisoč evri denarne kazni. Ista kazen bo zagrožena pri kršenju novo sprejetega zakona.

Bo Sarkozy zakon podpisal?

Zaradi spornega zakona je Ankara minuli mesec zamrznila politične in vojaške odnose s Francijo ter zagrozila z nadaljnjimi ukrepi, če ga potrdi tudi senat oz. na koncu še francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ta je po glasovanju senata (127 senatorjev je bilo za, 86 pa proti) zakon prejel v svoje roke in ga mora v 15 dneh podpisati. Po njenju zunanjih opazovalcev je to zgolj formalnost.

Tiskovni predstavnik turškega veleposlaništva v Parizu Engin Solakoglu je Sarkozyja posvaril pred povračilnimi ukrepi "na vseh ravneh" - diplomatskih, političnih, gospodarskih, vojaških in kulturnih -, če bo uzakonil omenjeni zakon.

Armenska vlada je odločitev Francije pozdravila in državo označila za resnične branitelje univerzalnih človekovih pravic, je po poročanju armenskih medijev v Erevanu danes dejal zunanji minister Edvard Nalbandjan. "Dan, ko je bil zakon sprejet, se bo z zlatimi črkami vpisal ne le v zgodovino armensko-francoskega prijateljstva, ampak tudi v kroniko zaščite človekovih pravic v svetu," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Nalbandjan.

"Za nas je zakon ničen in neveljaven"

"Politizacija razumevanja pravice in zgodovine skozi preteklost drugih držav, s čimer škodijo svobodi govora, in to na tako netakten način, je v prvi vrsti izguba za Francijo," so v Turčiji zapisali v odzivu na odločitev senata. "Očitno je, da interpretacija zgodovinskih dogodkov ne more biti določena z voljo francoskih politikov, ki v sebi vidijo ljudi, ki imajo pravico obsojati druge narode in to na osnovi enosmernih pogledov."

Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je francoski zakon danes označil za "diskriminatornega" in "rasističnega" in ki krši svobodo misli. Premier je posvaril, da bo Turčija uvedla nove sankcije proti Franciji, če bo zakon uveljavljen. "Za nas je ničen in neveljaven. Še vedno upamo, da ga je mogoče popraviti," je v parlamentu po poročanju AP dejal Erdogan.

Turčijo pozvali k razumu in dialogu

Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je Turčijo danes pozval, naj ohrani "mirno kri" in se ne odzove prekomerno. Juppe, ki je bil osebno proti sprejetju zakona, je za televizijo Canal+ dejal, da do zakona sicer prihaja ob nepravem času, kljub temu pa je Ankaro pozval, naj ostane mirna.

Juppe je sicer poudaril interes Francije, da ohrani dobre odnose s Turčijo, ki jo je označil za veliko gospodarsko in politično silo. Menil je, da Francija potrebuje Turčijo in ta Francijo. "Podajam roko sprave in upam, da bo nekoč sprejeta," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala, da je šlo pri pokolu Armencev za genocid, z zakonom pa bo vsako zanikanje tega genocida postalo kaznivo dejanje, za katero je zagroženo do leto dni zapora in denarna kazen v višini 45.000 evrov.

Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev od 250.000 do pol milijona. V Ankari tudi zavračajo označevanje pobojev za genocid.