63-letni Niinistö je kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije, zmagovalke lanskih parlamentarnih volitev. Gre za enega najbolj izkušenih politikov na Finskem, ki mu javnomnenjske raziskave že skozi vso kampanjo napovedujejo zmago, trenutno pa mu obetajo dobrih 40 odstotkov glasov. Če bo res zmagal, bo Finska prvič po 30 letih dobila predsednika, ki ne prihaja iz vrst socialdemokratov.

V politiko je Niinistö vstopil po študiju prava konec 70. let prejšnjega stoletja, najprej na regionalni ravni, leta 1987 pa se je kot neodvisni kandidat prebil v nacionalni parlament. V letih 1995-2003 je bil pravosodni in nato finančni minister v tedanji socialdemokratski vladi, nato je zasedal položaj enega od podpredsednikov Evropske investicijske banke, v letih 2007-2011 pa je bil predsednik parlamenta, njegovo poklicno pot povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je znan kot trmast, nepotrpežljiv in ne ravno prijazen. Ljudje ga imajo radi predvsem zaradi njegovega zanimivega zasebnega življenja. Potem ko mu je leta 1995 v prometni nesreči umrla žena, je moral sam vzgajati mlada sinova. Devet let kasneje je z enim od njiju za las preživel uničujoč tsunami v Vzhodni Aziji, in sicer tako, da sta splezala na telefonski steber. Leta 2009 se je poročil z 29 let mlajšo strankarsko kolegico.

Čeprav se mu utegne absolutna večina glasov v nedeljo izmuzniti, je prednost Niinistöja pred glavnimi tekmeci - kandidatom zelenih Pekkom Haavistom ter evroskeptičnima Paavom Vaeyrynenom iz Sredinske stranke in Timom Soinijem iz nacionalistične stranke Pravi Finci - velika. Haavisto in Vaeyrynen naj bi v nedeljo prejela okoli 17, Soini pa okoli devet odstotkov glasov.

Številni Finci bi sicer verjetno znova najraje volili sedanjo, zelo priljubljeno predsednico Tarjo Halonen, ki pa po dveh zaporednih šestletnih mandatih na tem položaju ne sme več kandidirati. Niinistö se je s Halonenovo pomeril na predsedniških volitvah leta 2006, ko ji je moral v drugem krogu priznati premoč, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Finska s 5,3 milijona prebivalci je v elitnem klubu držav z evrom, ki še vedno uživajo najvišjo bonitetno oceno AAA in so zato ključne za vsako finančno pomoč tistim članicam območja skupne evropske valute, ki so se znašle v hudih dolžniških težavah.

Številni Finci pomoči prezadolženim članicam evrskega kluba, še posebej Grčiji, nasprotujejo - tudi zato, ker se še spominjajo, kako so morali v 90. letih prejšnjega stoletja z bolečimi varčevalnimi ukrepi sami spravljati v red svoje finance. Finsko gospodarstvo zaenkrat ostaja relativno močno, a ga težave drugih vse bolj dohitevajo. Gospodarska rast naj bi se tako letos znižala na 0,4 odstotka, potem ko je bila lani še 2,6-odstotna, piše AFP.

Še do nedavnega sta finsko zunanjo politiko skupaj vodila predsednik države in vlada, nato pa je parlament lani odločil, da se pristojnosti na področju evropskih zadev prenesejo na vlado. Potem ko je vloga predsednika države na ostalih področjih že dolgo predvsem ceremonialna, je taka po novem torej tudi pri evropskih zadevah. A kljub temu je bil evro osrednja tema predvolilne tekme, ker je to pač najbolj zanima ljudi, ocenjuje AFP.

Niinistö je kot nekdanji finančni minister, znan po svoji strogi fiskalni politiki, Finsko popeljal v območje z evrom in se je vroči razpravi o prihodnji vlogi Finske v območju z evrom uprl. Skozi vso kampanjo je vztrajal pri stališču, da finsko izvozno usmerjeno gospodarstvo nujno potrebuje delujoče evrsko območje ter da odstop od skupne valute ni ena od možnosti.

Drugačnega mnenja je 65-letni Vaeyrynen, ki je že v začetku 90. let 20. stoletja vodil glasno, a neuspešno kampanjo proti članstvu Finske v EU. Vaeyrynen ostaja evroskeptik in je za ponovno uvedbo finske markke. Pohvali se lahko z dolgoletnimi izkušnjami ministra, med drugim zunanjega, poslanca in evropskega poslanca, saj je bil v parlament prvič izvoljen že pred več kot 40 leti.

Če Vaeyrynen predstavlja "urbani obraz" evroskepticizma, je 49-letni Soini predvsem populist, piše AFP. Njegovi Pravi Finci so na lanskih volitvah zabeležili velik uspeh in postali tretja najmočnejša stranka v državi. Podporo jim prinašajo nacionalistična stališča ter nasprotovanje priseljevanju in evropski integraciji. V večinsko luteranski državi je Soini zavzet katolik, ki nasprotuje splavu, spolnim odnosom pred poroko, istospolnim zvezam in duhovnicam.

Nekdanji okoljski minister Haavisto je v volilni tekmi izpostavljal teme, kot so enakopravnost, varovanje okolja in reševanje konfliktov. V minulih letih je kot predstavnik ZN in EU posredoval v več kriznih žariščih, med drugim v sudanskem Darfurju. Od leta 2002 je v registrirani partnerski zvezi z moškim iz Ekvadorja. Podpirajo ga predvsem mlajši volivci.

Od 4,4 milijona volilnih upravičencev na Finskem jih je 1,3 milijona glasove oddalo že na predčasnih volitvah. Izidi volitev bodo predvidoma znani že v nedeljo zvečer okoli 21. ure.