Mirko Tremaglia (1926 - 2011) se je med drugo svetovno vojno boril za marionetno državo fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Po smrti slednjega in razpustitvi fašistične stranke je s skrajno desničarskim politikom Giorgiom Almirantejem ustanovil neofašistično gibanje Italijansko socialno gibanje (Movimento sociale italiano - MSI).
Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1972. Leta 1994 je prevzel položaj predsednika zunanjepolitičnega odbora v italijanski poslanski zbornici ter s tem sprožil mednarodne proteste. Tarča kritik je bil predvsem zaradi tega, ker je postavljal pod vprašaj osimske sporazume, s katerimi je bila določena meja med Italijo in Jugoslavijo.
V 90. letih je Tremaglia sodeloval z Gianfrancom Finijem in nekoliko zmernejšim Nacionalnim zavezništvom ter kasneje tudi z dolgoletnim premierjem Silviom Berlusconijem, zato je bil leta 2001 imenovan za ministra za Italijane v tujini. Na položaju je ostal pet let in med drugim dosegel, da je diaspora pridobila pravico do sodelovanja na italijanskih volitvah.
Tremaglia je bil znan tudi po spornih stališčih do istospolno usmerjenih, v Sloveniji pa predvsem po zahtevah po vrnitvi premoženja optantov in ohranjanju spomina na tragedijo fojb oziroma povojnih pobojev. Kot so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poročali italijanski mediji, je Tremaglia umrl na svojem domu v Bergamu po dolgi bolezni.
