Volitve v Rusiji, Franciji in ZDA

Oči svetovne javnosti bodo že spomladi uprte v Rusijo, kjer se na predsedniških volitvah 4. marca obeta zamenjava v Kremlju. Zmaga najvplivnejšega moža v Rusiji, sedanjega premiera Vladimirja Putina je malodane zagotovljena, položaj predsednika vlade pa naj bi prevzel sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev.

Po petih letih se v boj za glasove volivcev vnovič odpravlja francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Prvi krog volitev bo 22. aprila, drugi pa 6. maja. Raziskave zaenkrat največ možnosti za zmago dajejo vodji opozicijskih socialistov Francoisu Hollandeu, med kandidati na volitvah pa bosta tudi nekdanji premier in zunanji minister Dominique de Villepin ter vodja nacionalistične Nacionalne fronte Marine Le Pen. Francozi pa bodo na volišča znova šli 10. in 17. junija, ko bosta na vrsti prvi oziroma drugi krog parlamentarnih volitev.

Za Američane bo vrhunec političnega dogajanja jeseni. Demokratu Baracku Obami na predsedniških volitvah 6. novembra glede na javnomnenjske ankete trenutno ne kaže najbolje, predvsem na račun mlahave konjunkture in visoke stopnje brezposelnosti, čeprav bi lahko v boju za podporo volivcev kot aduta iz rokava potegnil uresničitev obljube o ameriškem umiku iz Iraka. Razmerja pa se utegnejo še spremeniti. Tekmeci demokratov, republikanci, namreč še iščejo odgovor na to, kako na volitvah premagati Obamo. Njihov odgovor, kdo bo politik, ki bo skušal to narediti, pa bo znan v prihodnjih mesecih.

Menjava na vrhu na Kitajskem, demokratične volitve v Egiptu

V še eni vplivni stalni članici Varnostnega sveta svetovne organizacije, Kitajski, se na prevzem oblasti pripravlja nova generacija voditeljev. Na kongresu kitajske komunistične partije v drugi polovici leta bodo potrdili novo vodstvo do leta 2017. Po pričakovanjih naj bi podpredsednik Xi Jinping nasledil Hu Jintaa na čelu stranke in marca 2013 tudi države, dosedanji namestnik premiera Li Keqiang pa naj bi postal premier, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pomembne odločitve so tudi pred volivci drugod po svetu. V prihodnjih dneh se bodo s tretjo fazo zaključile parlamentarne volitve v Egiptu, medtem ko Tajvan 14. januarja čakajo parlamentarne in predsedniške volitve. V Kazahstanu bodo 15. januarja na predčasnih volitvah izbrali nov parlament, pred Finci pa je teden kasneje prvi krog predsedniških volitev. Novega predsednika naj bi 12. februarja izbrali tudi Turkmenci.

Slovaki bodo nov sklic parlamenta izbirali 10. marca, isti mesec pa se bodo na volišča odpravili tudi Iranci. Egipt predvidoma marca čakajo še predsedniške volitve, močno zadolženo Grčijo pa konec aprila predčasne parlamentarne volitve. Sprva je bilo predvideno, da bodo predčasne volitve v Grčiji 19. februarja, a so člani prehodne vlade dali vedeti, da bodo potrebovali več časa za pripravo nujnih reform, ki naj bi državi pomagale iz hude krize.

Svoj glas za nove poslance in predsednika bodo 4. maja oddali Palestinci, odločitev o novem parlamentu pa bo dva dni kasneje padla še v Armeniji. Predvidoma maja bodo na parlamentarne volitve šli tudi srbski volivci.

Islandija bo novega šefa države dobila na predsedniških volitvah 30. junija, nekaj dni za tem pa bo odločitev znana v Mehiki, kjer bodo 1. julija parlamentarne in predsedniške volitve. Parlamentarne volitve bodo predvidoma septembra v ospredju volivcev Hongkonga. 28. oktobra bodo o novih poslancih odločali v Ukrajini, prav tako oktobra naj bi parlamentarne volitve pripravili še v Gruziji, Litvi in na Češkem.

Nove parlamentarne volitve bodo predvidoma novembra tudi v Romuniji, predvidoma decembra pa bo odločitev o novem predsedniku znana še v Južni Koreji in Gani. V slednji so decembra predvidene še parlamentarne volitve. Številne druge države morajo datum volitev, ki so pred njimi še sporočiti. Tako naj bi na primer v Turčiji in na Kosovu leta 2012 izvolili novega predsednika države.