Protestniki v belih kombinezonih in plinskih maskah so razvili transparent "Ne želimo energetske starine" ter se pred poslopjem slovenskega veleposlaništva zadržali manj kot pol ure. Dejali so, da konvencija o čezmejnih vplivih na okolje (Espoo) omogoča javno razpravo prebivalcev sosednjih držav o energetskih projektih v kateri koli od podpisnic konvencije, med katerimi sta Slovenija in Hrvaška. Osebju veleposlaništva so tudi izročili svoje zahteve.
V letaku so od Slovenije zahtevali, naj opusti načrte o podaljšanju življenjske dobe nuklearke in izgradnje novega bloka ter naj dodatno obravnava varnostne vidike elektrarne v Krškem in omogoči trajni nadzor obratovanja nuklearke tudi nasprotnikom jedrske energije iz vrst strokovnjakov in javnosti.
Želeli smo opozoriti na nesprejemljivost slovenskih načrtov glede obratovanja Nuklearne elektrarne Krško, je za STA dejal podpredsednik Zelene akcije Bernard Ivčić. Kot je pojasnil, na Hrvaškem do 28. decembra poteka javna razprava o strateški študiji o slovenskem nacionalnem energetskem načrtu, ki v vseh svojih petih različicah predvideva podaljšano obratovanje obstoječe nuklearke za 20 let, in sicer do leta 2043, v dveh različicah pa obstaja možnost, da bi zgradili novi blok nuklearke.
"Obstaja možnost, da so načrti za izgradnjo novega bloka elektrarne v Krškem zgolj balon za javnost, ki naj bi potem zavrnila drago investicijo in se sprijaznila s podaljšanjem obratovanja stare nuklearke," je še izjavil Ivčić.
Poudaril je, da podaljšanje obratovanja nuklearke v Krškem zvišuje varnostno tveganje jedrske nesreče, glede to, da bi njeno življenjsko dobo podaljšali s 40 na 60 let. Kot je dodal, je elektrarna v Krškem tehnološko starejša, kot je bila tista v japonski Fukušimi, višji riziki slovensko-hrvaške nuklearke so posebej nesprejemljivi za bližnja gosto naseljena območja, kot je Zagreb. Kot so poudarili, so obnovljivi viri energije vsako leto cenejši in bolj učinkoviti.
