Zahtevo po rehabilitaciji očeta je vložila njegova hči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kneza Pavla so spoznali za zločinca iz ideoloških in političnih razlogov," je za srbski časnik Večernje Novosti povedala družinska odvetnica Karađorđevićev Dušanka Homen Subotić in dodala, da je rehabilitacija "popravilo velike krivice".
Pavle Karađorđević je sicer prvi član srbske kraljeve družine, ki ga je sodišče uradno rehabilitiralo. Kraljevino Jugoslavijo je vodil od atentata na kralja Aleksandra I. Karađorđevića do padca monarhije spomladi leta 1941. Aleksandrov sin, kralj Peter II., je bil namreč takrat še mladoleten.
Ob začetku druge svetovne vojne v državi so Karađorđevići vključno s knezom Pavlom 27. marca 1941 zbežali iz Jugoslavije, nov komunistični režim pa jim je prepovedal vrnitev in zasegel njihovo lastnino.
Državna komisija je namreč Pavla Karađorđevića leta 1945 retroaktivno razglasila za vojnega zločinca, in sicer na podlagi leta 1943 sprejete deklaracije, po navedbah katere naj bi po prevzemu oblasti kršil ustavo, ko je vladal avtoritarno in sodeloval pri pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu, s čemer je prispeval k silam osi.
Nobena od teh obtožb ni resnična, je poudarila Homen Subotićeva, saj knez Pavle pri pogajanjih in pristopu k trojnemu paktu sploh ni sodeloval.
Kljub temu pa mu je odločitev državne komisije spremenila življenje, saj se ni nikoli mogel vrniti v domovino. Do svoje smrti v 84. letu starosti leta 1976 je živel v izgnanstvu v različnih državah, od Grčije do Kenije in Južne Afrike. Umrl je v Parizu, pokopali pa so ga v Lausanni v Švici, kjer sta pokopana tudi njegova soproga, kneginja Olga in sin Nikola.
Nova srbska zakonodaja pa srbski kraljevi družini omogoča popravilo nekaterih krivic. Dediči kneza Pavla tako lahko zaprosijo za vrnitev zaseženega premoženja, leta 2000 pa se je v domovino vrnil tudi sin Petra II., princ Aleksander II. Karađorđević.
