Vidaković je povedal, da je bil v avtomobilu na parkirišču pred poslopjem Hypo Leasinga v Celovcu, ko je Kulterer stopil na zadnji izhod stavbe, v rokah pa je imel v roki rumeno kuverto, velikosti A5.

"Takrat sem zagledal tudi Sanaderja, pozdravila sta se in Kulterer mu je izročil omenjeno kuverto. Nato se je Sanader poslovil in odšel do črnega džipa, v katerem ga je čakala močnejša črnolaska," je povedal Vidaković.

Pojasnil je, da nihče ni nič podpisoval, ter da je bilo omenjeno srečanje zelo kratko. Dodal je, da je sedel v avtomobilu, ker je nameraval vstopiti v stavbo, od Kultererja in Sanaderja pa je bil oddaljen približno sedem ali osem metrov.

Poleg tega je Vidaković dejal, da so se tudi v pisarni Hypo Leasinga, v kateri so bili tudi uradniki oddelka Hypo Alpe Adria banke za poslovanje v tujini, pogovarjali, da bo Sanader dobil provizijo. Kot je dodal, provizije v Avstriji niso predstavljale kaznivega dejanja - plačala jih je banka, šle pa so v breme najemnika posojila, kar je bil v omenjenem primeru hrvaška država, ki je takrat od Hypo banke dobila 20 milijonov evrov za nakup hrvaških veleposlaništev.

"To je bil prvi veliki posel za takratno majhno avstrijsko banko, priporočilo za pogodbo med Hypo banko in hrvaškim zunanjim ministrstvom pa je podal takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock," je izpostavil Vidaković.

Povedal je, da je kot honorarni sodelavec Hypo banke konec leta 1994 večkrat peljal Kultererja in takratnega direktorja Hypo Leasinga Günterja Striedingerja v Zagreb na srečanja na zunanjem ministrstvu. Na direktorski položaj v Hypo Leasingu so ga imenovali jeseni 1995, potem ko je več kot tri leta redno sodeloval z banko in je bil seznanjen z njenim poslovanjem na Hrvaškem.

Sanaderjeva obramba je v celoti zavrnila pričanje Vidakovića, ker je ocenila, da ima "selektiven spomin" ter se odlično spominja vseh podrobnosti, ki bremenijo Sanaderja, medtem ko se ne spomni dogodkov, ki so bili pred nekaj meseci. Srečanja na parkirišču pa niso omenjali.

Proti Vidakoviću so letos začeli preiskavo, ker ga sumijo odgovornosti, da je oškodoval Hypo Leasing za 18,5 milijona kun (2,5 milijona evrov), obramba pa ga je v navzkrižnem zaslišanju poskusila predstaviti kot neverodostojno pričo. Vidaković, ki sicer živi v Los Angelesu v ZDA, je zanikal, da se je dogovoril s tožilstvom, da bo pričal proti Sanaderju v zameno za ustavitev postopka proti njemu.

Sodnik Ivan Turudić je tudi danes opomnil obtoženega Sanaderja, naj ne skače v besedo Vidakoviću in sodniku. Tako Sanaderja kot enega izmed njegovih odvetnikov, Gorana Suića je opomnil tudi zaradi posmehovanja med pričanjem Vidakovića, ki je v dosedanjem poteku sojenja najbolj neposredno obremenil bivšega premiera za prejemanje ilegalne provizije.

Tožilstvo Sanaderja obtožuje, da je kot takratni namestnik zunanjega ministra prejel pol milijona evrov nezakonite provizije od Hypo banke, ter za vojno dobičkarstvo, ker se je vse dogajalo med vojno na Hrvaškem. Pred kratkim so v enotno obtožnico proti Sanaderju združili tudi primer domnevne podkupnine, ki naj bi jo madžarska energetska družba Mol plačala zaradi prepustitve upravljavskih pravic v družbi Ina. Domnevno gre za deset milijonov evrov.

Sojenje bodo nadaljevali v petek, ko bodo zaslišali naslednjo pričo v primeru Hypo banke.

Sanaderja so tudi danes pripeljali na sojenje iz pripora. Po odločitvi ustavnega sodišča pa ga bodo najpozneje v ponedeljek zjutraj, potem ko bo plačal 12,4 milijonov kun (1,8 milijonov evrov) varščine, izpustili. Ta varščina je sicer najvišja v zgodovini hrvaškega pravosodja.

Sanaderja so v Avstriji aretirali 10. decembra lani, kjer je bil v priporu do sredine julija, ko so ga avstrijski organi izročili Hrvaški.